Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac je ob obravnavi predlaganega sklepa napovedal, da se končuje saga o spremembah družinskega zakonika, po katerih je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa se omogoča posvojitev otroka. Po njegovih besedah spremembe z enostavno formulacijo odpravljajo stanje, ki ga je ustavno sodišče v dveh odločbah spoznalo kot neustavno. Dozdajšnja zakonodaja je bila zastavljena nepravično, saj je prebivalke in prebivalce obravnavala različno na podlagi spolne usmerjenosti kot osebne okoliščine, je poudaril. Kot je dodal, spremembe po dolgoletnih prizadevanjih za enakopravnost istospolnih parov končno širijo pravice, ki so jih do zdaj imeli le raznospolni pari.

Sorodna novica Državni zbor potrdil izhodni covidni zakon - različna mnenja tudi znotraj koalicije

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v opozicijskih strankah SDS in NSi pričakovano napovedali nasprotovanje predlaganemu sklepu, v koaliciji pa so opozorili, da razpis referenduma o spremembah družinskega zakonika po ustavi ni dopusten. Ustavno sodišče je poleg ugotovljene diskriminacije in neskladja z ustavo določilo, da do popravkov zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb in da za raznospolne in istospolne pare veljajo enaka pravila za posvojitev, so spomnili v SD-ju.

V Levici so bili v svoji kratki predstavitvi stališča jasni: referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Po pojasnilu poslanske skupine Svoboda je treba ustavni odločbi, sprejeti junija in objavljeni julija, zdaj vnesti le še v zakon, medtem ko se v praksi že izvajata. Pri tem so ocenili, da je žalostno, da je predlagani sklep sploh potreben.

V SDS-u so po drugi strani ocenili, da so spremembe zakonika vsebinsko širše od ustavnih odločb. V skladu z deklaracijo in konvencijo o otrokovih pravicah mora biti po njihovih navedbah pri sprejemanju odločitev na prvem mestu korist otroka, na kar se je pri obravnavanem vprašanju pozabilo, so dodali.

Spremembe zakonika spreminjajo tudi določbe, ki niso bile ugotovljene za protiustavne, pa menijo v NSi-ju. Če DZ z zakonom spremeni določbe, ki niso bile ugotovljene za protiustavne, je referendum o takem zakonu dopusten, so prepričani.

NSi in Levica na nasprotnih bregovih, kar zadeva dopustnost referenduma

V NSi-ju so prepričani, da bi moralo ustavno sodišče dovoliti referendum, saj ga je enkrat že dovolilo. V Levici pa menijo, da je ustavno sodišče že povedalo svoje, kot dobro pa ocenjujejo tudi to, da je ustavno sodišče svojo odločbo že implementiralo v praksi.

V NSi-ju pričakujejo, da bo ustavno sodišče dovolilo referendum, saj ga je enkrat že dovolilo, osnovno vprašanje pa še vedno ostaja enako, je dejala poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič. "Navsezadnje govorimo o najvišji instituciji prava v naši državi in ne gre pričakovati, da bi se stališča menjala," je dejala.

Če bo ustavno sodišče referendum dovolilo, bodo v NSi-ju odločali, ali se bodo vključili v referendumsko kampanjo, sicer pa se jim zdi pravično, da pobudo nadaljujejo tisti, ki so jo začeli. "Prepričani smo, da se je že enkrat večina Slovencev odločila pravilno in da bi se tudi tokrat odločili pravilno in bi bili proti temu, da se dovoli posvojitev otrok istospolnim partnerjem," je dejala. Poudarila je, da je ministrstvo naredilo več, kot je ustavno sodišče naložilo DZ-ju.

Vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec odgovarja, da današnja argumentacija NSi-ja in SDS-a temelji na nekaterih prejšnjih odločbah ustavnega sodišča, ki je že opozorilo, da zakonodajalec pri odpravljanju neustavnosti ne sme iti predaleč. "Lahko zatrdim, da ni nobene druge stvari v zakonu, ki bi šla mimo tega, kar je ustavno sodišče odločilo," je dejal. Meni, da je dobro, da je ustavno sodišče svojo odločbo že implementiralo v praksi. "Nihče ne bo nič izgubil tudi s tem, da bomo nekoliko dlje morda morali počakati, da se zakon uveljavi," meni.

V skladu z ustavo so referendumi glede zakonov, ki odpravljajo ugotovljeno neustavnost na področju človekovih pravic, nedopustni, je opozoril. Če ustavno sodišče presodi, da referendum ni mogoč, lahko predlagatelji zadevo pripeljejo tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. "Zelo bizarno bi bilo, če bi to naredili," je ocenil Vatovec.