Za t. i. izhodni covidni zakon so glasovali vsi prisotni poslanci Svobode, SD-ja in NSi-ja. Prav tako sta ga podprla poslanca narodnih skupnosti. Proti zakonu so glasovali v SDS-u, v Levici je proti zakonu glasoval Milan Jakopovič. Nataša Sukič, Tatjana Greif in Matej T. Vatovec pa so bili vzdržani.

Za razpravo o predlogu zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva oz. t. i. izhodnem covidnem zakonu so bile na izredni seji DZ-ja predvidene več kot tri ure. Predlog je v sredo pristojni odbor s številnimi dopolnili že bistveno popravil, med drugim bo nadomestilo za izolacijo še naprej plačeval državni proračun, in sicer v vrednosti 90 odstotkov plače do konca marca prihodnjega leta.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v uvodu pojasnil, da so osnovni cilji zakona zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 ter zagotavljanje prožnosti zdravstvenega sistema in njegova pripravljenost na odzive v zdravstvenih krizah. Predlog zakona tako po njegovih besedah med drugim ureja denarne odškodnine za zaplete po cepljenju proti covidu-19 in zaradi zdravljenja covida-19. Do 31. marca 2023 omogoča plačilo izolacij po potrjeni okužbi z novim koronavirusom iz državnega proračuna. Uvaja pravno podlago za ambulante za bolnike brez izbranega družinskega zdravnika, omogoča tudi plačevanje vseh opravljenih zdravstvenih storitev in nagrajevanje zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih po enakih merilih kot pri zasebnikih.

Različni pogledi na predlog tudi znotraj koalicije

V razpravi so predlog zakona podprli v poslanski skupini Svobode, kjer so med drugim spomnili na dodatek 1000 evrov bruto za mlade zdravnike, ki se bodo odločili za specializacijo iz družinske medicine.

V SDS-u menijo, da zakon sicer prinaša več dobrih rešitev, denimo brezplačno cepljenje proti covidu-19 in gripi, bili pa so kritični do načina nagrajevanja zdravnikov. Po njihovih besedah zakon uvaja možnost, po kateri bo lahko zdravnik za redno delo plačan po podjemni pogodbi, če mu v svojem rednem delovnem času ne bo uspelo opraviti rednih obveznosti. Kot so ponazorili, bi se lahko zgodilo, da bi zdravnik v rednem delovniku dopoldne pregledal le nekaj bolnikov, druge pa popoldne za dodatno plačilo. V SDS-u so tako predlagali dopolnilo, s katerim bi v zakon izrecno zapisali, da lahko javni zdravstveni zavod s svojim zaposlenim sklene podjemno pogodbo za dodatni obseg programa zdravstvene dejavnosti, če zaposleni v svojem rednem delovnem času opravi delo, za katero je plačan. A dopolnilo na seji ni bilo sprejeto.

Sorodna novica Številne pripombe na izhodni covidni zakon, sprejetih več koalicijskih dopolnil

Prav tako niso uspeli s predlogoma za črtanje člena, ki 8,7 milijona evrov namenja Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) za upravljanje in koordinacijo odziva na epidemijo covida-19, med drugim tudi za nadgradnjo in vzdrževanje aplikacije Ostani zdrav. Uspeli niso niti z dopolnilom za skrajšanje rokov za izdajo podzakonskih aktov na podlagi danes sprejetega zakona.

So pa poslanci sprejeli dopolnilo koalicije, ki sledi tudi predlogu SDS-a in po katerem bo moral minister za zdravje pristojnemu parlamentarnemu odboru poročati o stanju na področju čakalnih dob v zdravstvu in opravljenih dodatnih storitvah. Prav tako je večina podprla preostala dopolnila koalicije, ki nekatere določbe zakona jasneje in podrobneje opredeljujejo.

Kot pravijo v NSi-ju, predlog zakona med koalicijskimi strankami ni bil usklajen, kar ni dobro. "Želimo si, da se to v prihodnje ne ponavlja," je poudaril Jožef Horvat. Kljub temu zakon predstavlja korak v pravo smer, zato je napovedal, da ga bodo v NSi-ju podprli.

V SD-ju del rešitev zakona pozdravljajo, del rešitev pa pri njih "vzbuja dvome in pomisleke o njihovih resničnih namenih". Poslanci SD-ja bodo po napovedih, če se bo slabil javni zdravstveni sistem, na to opozarjali. Še bolj kritični so bili do zakona v Levici, kjer so izpostavili skrb, bi lahko zakon vodik v nadaljnjo razgradnjo javnega zdravstvenega sistema.

Sorodna novica Referendum o družinskem zakoniku po odločitvi DZ-ja nedopusten

Referendum glede družinskega zakonika po odločitvi DZ-ja nedopusten

DZ je na seji izglasoval tudi sklep, da je razpis zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika, po katerih je istospolnim partnerjem omogočena posvojitev otrok, nedopusten. Za sklep je glasovalo 45 poslancev, proti pa 27.

Potrditev novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

Poslanke in poslanci so s 56 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki uvaja nov naziv za strokovne delavce, in sicer višji svetnik, in rešuje tudi položaj pomočnika vzgojitelja.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Darjo Felda je pojasnil, da se z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja implementira zaveza vlade iz dogovora o načinu realizacije V. točke stavkovnega sporazuma med vlado ter Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Uresničitev tega dogovora je tudi del zavez iz podpisanega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.

Hkrati je pojasnil tudi razloge za nujni postopek, saj bodo tako preprečili težko popravljive posledice za delovanje države, kar bi v nasprotnem primeru bistveno otežilo razrešitev zahtev sindikatov javnega sektorja zaradi že napovedanega stavkovnega vala v javnem sektorju. Glavni cilj zakona je dopolnitev kariernega razvoja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter omogočiti nadaljnji karierni razvoj z uvedbo četrtega naziva – višji svetnik, ki bo umeščen za nazivom svetnik. Novela spreminja tudi poimenovanje strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju, in sicer se "pomočnik vzgojitelja" preimenuje v "vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja".

S tem bodo po njegovih besedah vzpostavili dodatno motivacijo v kariernem razvoju strokovnih delavcev, podaljšali pa tudi obdobje kariernega napredovanja. "Uporaba zakona je predvidena s 1. septembrom 2023, minister pa mora v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi ustrezno spremeniti pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive," je dejal Felda in dodal, da novelo podpirata pristojni odbor in komisija državnega sveta.

V razpravi tako poslanci koalicije kot opozicije izrekli podporo zakonu

Kot je dejala Alenka Helbl, v poslanski skupini SDS-a niso in ne bodo nasprotovali dobrim rešitvam za vse državljane. Hkrati je opozorila na dopis Skupnosti občin Slovenije, ki zahteva, da se dodatni stroški za izvajanje zakonskih nalog občin upoštevajo pri izračunu povprečnine za leto 2024. Tudi v poslanski skupini NSi-ja so napovedali podporo zakonu. Iva Dimic (NSi) je pripomnila, da je pred vlado danes tudi izziv, kako poklic učitelja rehabilitirati.

Soniboj Knežak (SD) je dejal, da je pred njimi še kar nekaj izzivov, povezanih s prilagajanjem našega izobraževalnega sistema vsem spremembam sodobnega sveta. Milan Jakopovič (Levica) je poudaril, da se bodo v stranki še naprej zavzemali za dostojen status učiteljskega poklica in javno šolstvo. Robert Janev (Svoboda) pa je opozoril na predolgo degradacijo učiteljskega poklica, zato so vsi ukrepi v tej smeri po njegovem mnenju korak v pravo smer.