Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v predstavitvi zakona pred pristojnim odborom dejal, da je cilj t. i. izhodnega covidnega zakona blažitev posledic covida-19 na področju zdravstva. Zagotoviti želijo normalno delovanje zdravstvenega sistema, kjer bodo vsi pacienti obravnavani enakovredno. "Zavedamo se, koliko vsega je bilo ustavljenega v dveh letih epidemije," je dejal. Po njegovih besedah gre za t. i. interventni zakon, s katerim naslavljajo akutno stanje v zdravstvenem sistemu, slednjega želijo umiriti in pripraviti na sistemske spremembe, ki bodo sledile.
Na predlog zakona je že pred obravnavo na odboru prispela vrsta pripomb, obsežno mnenje je podala tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba. Posledično je odbor v sredo odločal o številnih dopolnilih, ki so jih vložile koalicijske poslanske skupine in s katerimi so popravili več kot 30 členov zakona.
Posebej kritični do predlaganega zakona so bili v opozicijski SDS. Ugotavljali so, da zakon kljub naslovu zelo malo govori o covidu-19, rešitvam pa so očitali nedorečenost in tudi kontradiktornost. Kot je dejala Karmen Furman, je zakonodajnopravna služba v svojem mnenju, ki ga je podala kar na 33 straneh, zakon "raztrgala". Prepričana je, da očitanih kršitev zgolj z dopolnili ni mogoče odpraviti. Jelka Godec pa se je spraševala tudi, zakaj je treba zakon sprejemati po nujnem postopku, za pripravo posameznega podzakonskega akta pa bodo nato potrebovali najmanj dva meseca.
Kot je pokazala razprava, o posameznih rešitvah niso povsem enotni niti v koaliciji. Pomisleke sta imela tako Milan Jakopovič (Levica) kot Bojana Muršič (SD), med drugim tudi, da bi predvideno sklepanje podjemnih pogodb z zaposlenimi lahko vodilo do tega, da bi se v dopoldanskem času opravilo manj, v popoldanskem pa več storitev. "Namenilo se bo kar precej dodatnega denarja, a ustreznih varovalk ni," je dejal Jakopovič.
Bešič Loredan je sicer pojasnil, da bodo zaradi izjemno dolgih čakalnih dob plačali izvajanja vseh zdravstvenih storitev po realizaciji, brez omejitev. Izvajalci v javni zdravstveni mreži pa ne bodo imeli več nobenih omejitev pri nagrajevanju lastnih zaposlenih, tudi za opravljeno delo v popoldanskem času in ob koncih tedna. Covidni dodatki se bodo izplačevali še do 31. marca prihodnje leto. Predvidevajo namreč, je pojasnil minister, da bo takrat slovenski zdravstveni sistem sposoben umestiti zdravljenje covida v redno, rutinsko izvajanje zdravstvene dejavnosti.
Izboljšanje dostopnosti do družinskih zdravnikov želijo doseči z vzpostavitvijo ambulant za osebe brez izbranega osebnega zdravnika. V skladu z danes sprejetim dopolnilom koalicije se bodo v te ambulante lahko vključevali tudi koncesionarji. Kot je dejala predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, bodo v teh ambulantah delali ljudje, ki so že sedaj v sistemu, glede na trenutno situacijo pa, ne glede na plačilo, interesa verjetno ne bo veliko.
Ob predvidenem dodatku za izbiro specializacije iz družinske medicine – ta je na mesečni ravni predviden v višini 1000 evrov bruto – pa na zbornici predlagajo, da so do tega dodatka enako upravičeni vsi specializanti družinske medicine. Direktor združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je opozoril, da bodo namreč tri kategorije specializantov družinske medicine – nekateri brez dodatka, drugi z 20-odstotnim dodatkom in še tretji z dodatkom po tem zakonu. Z zakonom se sicer ureja tudi nadomestilo delavcu za čas zadržanosti z dela zaradi izolacije po potrjeni okužbi s koronavirusom. V prvotnem predlogu ga je vlada opredelila kot strošek delodajalca. V NSi-ju so želeli s svojim dopolnilom do marca prihodnje leto ohraniti zdajšnjo ureditev, ko gre nadomestilo ob izolaciji v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot je dejal Jožef Horvat (NSi), so s tem prisluhnili delodajalskim organizacijam, saj se delodajalci danes že soočajo z visokimi cenami surovin in energentov. Nazadnje so na odboru sprejeli predlog koalicije, po katerem se do 31. marca 2023 določa povrnitev sredstev iz tega naslova iz državnega proračuna.
Po besedah ministra zakon med drugim predvideva še financiranja dodatnih specializacij iz klinične psihologije in financiranje cepljenja proti gripi iz proračuna. Z njim želijo dati tudi pravne podlage za zagotavljanje storitev postcovidne rehabilitacije in zagotoviti sredstva za zdravljenje s kisikom v okviru podaljšane bolnišnične obravnave. Podaljšano obravnavo covidnih bolnikov je pozdravila tudi Ana Vodičar z ZZZS-ja, po besedah katere sicer na zavodu pogrešajo proračunsko varovalko za financiranje izdatkov obveznega zdravstvenega zavarovanja oz. vsaj za proračunsko kritje zdravstvenih izdatkov, povezanih z epidemijo covida.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje