Državni zbor je na izredni seji z 71 glasovi za in šestimi proti zavrnil razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki vojski podeljuje dodatna pooblastila. S tem se zaustavlja zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.

Poslanci so tako ugotovili, da referendum ni dopusten. Zadnje ustavne spremembe referendumske ureditve namreč med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi spada v to določbo, sicer ni povsem enoznačno.

Zavrnitev razpisa referenduma zagovarjajo v vseh poslanskih skupinah z izjemo ZL-ja.

Potem ko je DZ kmalu po začetku drugega begunskega vala sprejel dopolnitve zakona, so pobudniki referenduma v DZ vložili več kot 3000 podpisov državljanov za začetek zbiranja podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Predsednik DZ-ja Milan Brglez je nato določil, da se bodo podpisi zbirali med 2. novembrom in 6. decembrom. Zbiranje podpisov je že steklo, zdaj bo zaustavljeno.

Pobudniki referenduma menijo, da dopolnitve zakona niso potrebne, saj že veljavni zakon o obrambi omogoča, da je Slovenska vojska v izjemnih primerih prisotna na meji. Menijo tudi, da se z dopolnjenim zakonom uvaja militarizacija, saj se omogočajo dodatne zlorabe. Z dopolnjevanjem zakona se tudi straši prebivalstvo, begunski val pa je humanitarna in ne varnostna kriza, poudarjajo.

Več poslancev pa je danes v razpravi poudarilo, da je v dopolnitvi več varovalk, ki zlorabe dopolnitve zakona onemogočajo. Tudi obrambna ministrica Andreja Katič je najprej pojasnila, da bi vojska posebna pooblastila dobila šele, ko za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih poslancev. Pooblastila jim bodo podeljena za največ tri mesece z možnostjo podaljšanja roka trajanja za enako obdobje, je še poudarila.

"Namen smo dosegli"
Predstavnik Radia Študent Matej Jankovič je za Radio Slovenija ocenil, da so svoj prvotni namen dosegli. "Referendum je pravno sredstvo, ki smo se ga poslužili, da smo odprli javno debato o tej temi. V tem smislu smo že dosegli svoje," je izjavil. Napovedal je, da se bo radio pritožil na ustavno sodišče, in ker gre po njegovi oceni za humanitarno - in ne varnostno - krizo, bo sodišče "presodilo v korist Radia Študent".