Ureditev posebne evidence oseb, obsojenih spolne zlorabe mladoletnih in šibkejših oseb, lahko na primer po mnenju ombudsmanke Zdenke Čebašek Travnik "pripelje do razmer, ko namesto države in njenih organov pravico v roke vzamejo državljani sami". Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pa meni, da se je treba zadeve lotiti premišljeno in vključiti stroko.

Obe pa se strinjata, da bi bilo mogoče upoštevati obstoječo zakonodajo. Evidence obsojencev za kazniva dejanja, rehabilitacijo, izbris obsodb in pogoje za posredovanje podatkov namreč obstajajo. Kazenski zakonik določa, da se ti podatki lahko posredujejo državnim organom, pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, in sicer če imajo na zakonu utemeljen interes za to. Te stvari bi bilo treba po mnenju Pirc Musarjeve še natančneje doreči.

Pirc Musarjeva za danski model
Informacijska pooblaščenka sicer zagovarja danski model, ki predvideva, da bi si lahko posameznik potrdilo o nekaznovanosti za določena kazniva dejanja pridobil sam. Naloga Pirc Musarjeve bo v primeru sprejetja novega zakonika nadzorovati tiste, ki bodo imeli vpogled v predvideni register pedofilov.

Čebašek Travnikova pa opozarja, da na uradu ne poznajo nobenih analiz, ki bi potrdile, da objava seznama oseb, obsojenih za kazniva dejanja spolnega napada ali zlorabe otrok in šibkejših, prispeva k zmanjšanju tovrstnih kaznivih dejanj.