A obenem ni odveč opozorilo, da so za zgodbami otrok in njihovih primarnih družin najrazličnejše zgodbe, ki bi jih statistika težko pojasnila.

Marca je bilo pri 638 rejnikih 856 otrok, od tega skoraj 200 starejših od 18 let. 100 rejnikov je dejavnost opravljalo poklicno. Otrok mora najpogosteje v rejništvo, ker njegova matična družina živi v neustreznih razmerah ali pa ker njegovi biološki starši niso sposobni skrbeti zanj. Zgodi se, da starši otroka zapustijo, med razlogi za rejništvo so še smrt otrokovih bioloških staršev, bolezen, alkoholizem, uživanje drog, pa tudi zlorabe in zaporna kazen.

Dolgotrajnost rejništva
"Trajanje rejništva je vedno tehtanje, kdaj bo primarna družina dosegla spremembe, ki bodo dovolj dobre za otroka, da bi se lahko vrnil," je za Televizijo Slovenija pojasnila pomočnica direktorja Centra za socialno delo Ljubljana in vodja enote Vrhnika Andreja Rihter in dodala, da je težko posploševati, saj so za vsakim primerom drugačni razlogi. Zelo težavno je spremljanje zdravstvenih razlogov, ki so lahko trajne narave in zato rejništvo podaljšujejo, je poudarila specialistka kliničnopsihološkega svetovanja Nataša Banko. Opozorila je zlasti na primere bioloških staršev s psihičnimi težavami in celo osebnostnimi motnjami. Po njenih besedah so ta trajna stanja napačno opredeljena in zato tudi iskanje trajne rešitve za otroka neuspešno. Tudi to prispeva k dolgotrajnemu rejništvu, je prepričana. Skrajšal bi ga denimo odvzem starševske skrbi, a to je skrajni ukrep, odločanje o njem pa zahtevno.

Pomanjkljiva zakonodaja
Izvajanje rejniške dejavnosti ureja poseben zakon, ki pa posega v številne druge; rejniki pogrešajo predvsem večja pooblastila. Zdaj so namreč tudi pri vsakdanjih vprašanjih odvisni od soglasij bioloških staršev, kar pa je lahko zelo težavno. Tako je denimo otrok zdravstveno zavarovan prek biološkega starša. Pri njem ima tudi stalni naslov, kar rejnikom onemogoča uveljavljanje nekaterih olajšav. Ob prihodu otroka v družino rejnik na primer ni upravičen do dopusta. Velika težava je tudi prehod oseb iz rejništva v samostojnost – zato se dogaja, da te družine zanje skrbijo tudi po izteku rejniške pogodbe.

Več v oddaji Sobotni Dnevnikov izbor:

Sredi aprila uveljavitev družinskega zakonika
Trajanje rejništva bi lahko skrajšali postopki, ki jih predvideva družinski zakonik. Z njegovo uveljavitvijo 15. aprila se bo odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka s centrov za socialno delo (CSD) preneslo na okrožna sodišča.

Odvzem otroka skrajni ukrep
"Družinski zakonik je zasnovan tako, da se otrok čim pozneje umakne iz družine," je postopnost ukrepov pojasnila vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel in nadaljevala, da je odvzem res skrajni ukrep. Če bo ta vendarle izveden, bo začelo teči triletno obdobje za ureditev razmer v primarni družini. Po izteku tega roka bo sodišče odločilo, ali se otrok lahko vrne k biološkim staršem ali pa bo sprejelo drugačen ukrep. Pojavljajo se pomisleki, da je triletni rok prekratek, saj so terapevtski programi, ki bi jih biološki starši otrok potrebovali, težko dostopni in ti starši nanje že danes dolgo čakajo.

Nezdružljivi informacijski sistemi
Centri za socialno delo bodo zagotavljali podporo za sodno presojo, odločali pa bodo le še o neposrednem odvzemu otroka ob njegovi morebitni veliki ogroženosti. Takrat bodo morali sodišču "v 12 urah predlagati, da z začasno odredbo odloči, ali je bil ta ukrep utemeljen, in naprej poskrbeti za zaščito tega otroka. Sodnik bo moral o tem odločiti v 24 urah", je nov postopek v okviru družinskega zakonika opisala sodnica Končina Peternel. Obenem je poudarila, da je zaradi kratkih rokov z zakonom o nepravdnem postopku predvideno elektronsko vročanje zadev. A informacijska sistema centrov za socialno delo in sodišč nista združljiva. V razrešitev te težave vlagajo velike napore in "iščejo rezervne scenarije ter se dogovarjajo o možnosti fizičnega vročanja", je še dodala sogovornica.

Problematika zagotavljanja izvedencev
"Slovenija se že dalj časa spopada s pomanjkanjem sodnih izvedencev na področju najobčutljivejših družinskih vprašanj, zlasti kliničnih psihologov," so zapisali na ministrstvu za pravosodje. Pri iskanju rešitev sodelujejo z ministrstvom za zdravje, kjer so že razpisali 50 pedopsihiatričnih specializacij, enako pa načrtujejo v nadaljnjih petih letih. Predpisi dopuščajo, da sodišče v posamezne primere vključi tudi strokovnjake, ki niso sodni izvedenci. Tako na pravosodnem ministrstvu kratkoročno rešitev vidijo v vključevanju kliničnih psihologov iz javnih zavodov. Sicer pa so na ministrstvu za potrebe izvajanja družinskega zakonika do zdaj imenovali dve izvedenki s področja psihologije družine in sedem izvedencev s področja socialnega dela.

Povečan obseg sodniškega dela
Na sodiščih je bilo razpisanih šest dodatnih sodniških mest, 36 mest pa za sodno osebje. Po besedah sodnice Končina Peternel ne vedo natančno, koliko dodatnih zadev bodo prejeli, zato tudi ne morejo natančno predvideti, ali bo kadrovska okrepitev zadostna. V nasprotnem primeru bodo za to poskrbeli, zagotavlja. Sodišča bodo sicer te zadeve reševala prednostno. "Storili bomo vse, da bodo postopki potekali hitro," je zagotovila.

Kadrovska podhranjenost centrov za socialno delo
Neuradno je slišati, da med socialnimi delavci na centrih za socialno delo vlada veliko nezadovoljstvo, saj so se morali ob velikem pomanjkanju zaposlenih v zadnjega pol leta spoprijeti z več obsežnimi spremembami. Še vedno poteka proces reorganizacije, težave je povzročala uvedba informacijskega sistema Krpan, zdaj so tu še novosti, ki prihajajo z družinskim zakonikom. Ta CSD-jem sicer nalaga pripravo mnenj in obrazložitev za sodno presojo. Z razbremenitvijo odločanja o ukrepih za varstvo otroka pa se krepi njihova svetovalna vloga. Da bi jo lahko izvajali, okrepili nadzor nad izvajanjem starševske skrbi in z drugimi dejavnostmi preprečili izvedbo skrajnega ukrepa odvzema otroka, bodo, kot kaže, morali drugače organizirati delovni čas, torej tudi v popoldanskem času in ob koncih tedna. "Na centrih nimamo še jasnih strategij, kako doseči učinkovitost v smislu strokovnosti in pravočasnosti, zato da bi lahko zagotovili izvajanje teh pristojnosti," je povedala Andreja Rihter, vodja ljubljanske enote CSD-ja na Vrhniki. "Verjamem, da nam bo uspelo zakonik pripeljati v veljavo brez večjih težav," pa ob naštetih zagatah glede uveljavljanja zakonika zagotavlja državna sekretarka na ministrstvu za delo Breda Božnik.