O tem, kdo pritiska nanj, Papič na današnji novinarski konferenci, na kateri se je odzval na razkritje o spornih izplačilih zaposlenim na filozofski fakulteti, ni želel govoriti. Dejal je le, da pritiskajo tisti, ki ne želijo, da se sporna izplačila obravnavajo na tak način. "Globoko obžalujem, da nekateri razmišljajo na način, da naj se stvari ne razkrijejo. Vsem tistim, ki izvajajo pritisk, sporočam, da bomo vztrajali in da ne želimo pometati stvari pod preprogo," je dejal.

Pritiske naj bi nekateri izvajali tudi na dekana filozofske fakultete Romana Kuharja, ki je sprožil preiskavo izplačil, potem ko je prevzel posle od prejšnje dekanke Branke Kalenić Ramšak. A tudi on o imenih na današnji novinarski konferenci ni želel govoriti. "Nekateri so mnenja, da bi bilo bolje, če o tem ne bi poročal," je dejal.

Poziv drugim fakultetam, naj preverijo poslovanje
Med prvimi ukrepi, ki jih je po razkritju izplačil sprejel Papič, je bil, da je dekane vseh preostalih 25 članic univerze pozval, naj opravijo hiter pregled poslovanja in sporočijo, ali so sporna izvajali tudi na njihovih fakultetah. "Do danes sem prejel pisne izjave vseh 25 dekanov, vsi pa po svojem najboljšem védenju izjavljajo, da tovrstnih praks niso zaznali," pravi Papič. Ga pa, kot je dejal, nekateri dekani sami pozivajo, naj revizijska služba univerze pri njih opravi revizijo poslovanja.

Ker je notranja revizija univerze kadrovsko pomanjkljiva, bo po besedah Papiča eden izmed ukrepov tudi, da jo okrepijo, upajo pa tudi, da jim bo še v prihodnjem mesecu uspelo izpeljati javno naročilo za vzpostavitev informacijskega sistema, s katerimi bi poenotili poslovanje vseh članic. Do zdaj so namreč uspešno izpeljavo naročila preprečevale nenehne pritožbe. Razmišljajo tudi, da bi uvedli podrobnejši primopredajni postopek ob zamenjavah dekanov. "Globoko obžalujem, da se nam to dogaja, obljubljam pa, da bomo na tak način, kot smo ukrepali zdaj, ukrepali tudi v prihodnje," je še dejal.

Nadaljnje ukrepe na svoji fakulteti napoveduje tudi Kuhar, pri čemer pa dodaja, da bodo naslednje poteze sprejeli šele potem, ko bodo svoje delo končali organi pregona. "Ukrepali bomo v skladu z njihovimi ugotovitvami," je dejal. Dodal je tudi, da vsa izplačila niso nujno sporna, saj naj bi šlo bi pri izplačilih predstojnikom oddelkov in njihovim namestnikom le za napačno obliko izplačila za delo, ki je bilo dejansko opravljeno. Sporne dodatke naj bi sicer po njegovem vedenju izplačevali zadnjih deset let, pred tem pa ne.

Tako on kot Papič namreč poudarjata, da gre za zdaj še vedno zgolj za sume nepravilnosti, zato bi bilo na primer prezgodaj zahtevati vračilo denarja. "Seveda bomo pogledali, ali se da kar koli urediti pred zaključkom formalnih postopkov, a znano je, da če nekdo terja od zaposlenih vračilo denarja, mora imeti za to trdno osnovo," je povedal Papič. Na nekatere navedbe, da naj bi za pogodbe obstajali ustrezni sklepi fakultete, pa Papič odgovarja, da "gre za dve stvari, ki nista neposredno povezani", več o tem pa zaradi interesa preiskave ni želel govoriti.

Milijon evrov prek podjemnih pogodb
Papič je pojasnil še, da je odstop Kalenić Ramšakove z mesta prorektorice univerze, ki ga je zasedla po odhodu z mesta dekanke na filozofski fakulteti, sprejel, ker je želel razbremeniti univerzo in zagotoviti normalne delovne razmere.

Revizija univerze na filozofski fakulteti je namreč razkrila, da je fakulteta v preteklem desetletju nekaterim zaposlenim prek podjemnih pogodb neupravičeno izplačevala dodatke. Šlo naj bi za milijon evrov, pri čemer naj bi bila sporna predvsem nakazila dekanom in prodekanom. Ti naj bi si izplačevali do 1000 evrov bruto mesečno za dekane in 500 evrov bruto za prodekane kot dodatek za funkcijo, čeprav je to plačilo vključevala že njihova plača.

Branka Kalenić Ramšak že zanikala odgovornost
Nekdanja dekanka filozofske fakultete je v odzivu za javnost že zanikala odgovornost. Navedla je, da so bila izplačila posledica sistemsko zatečenega stanja, ki ga je odpravila takoj, ko je ugotovila, da se dodatki izplačujejo nepravilno. Kot je prek svoje pooblaščenke, odvetniške pisarne Pirc Musar in partnerji, sporočila Kalenić Ramšakova, je bila v prvih dveh letih svojega mandata dekanke, ki ga je zasedla leta 2013, na podlagi pojasnil pristojnih strokovnih služb prepričana o pravilnosti poslovanja filozofske fakultete.

Da se dodatki izplačujejo nepravilno, je ugotovila šele na začetku drugega mandata, to je v letu 2015, takoj zatem pa je nepravilnost odpravila. Glede svoje pogodbe dekanke, ki naj bi bila sporna, je pojasnila, da ni bila sklenjena za vodstvene naloge, temveč za druga dela, kot je "npr. za ustanovitve lektoratov in študija slovenščine na tujih univerzah".

"Naša stranka je ves čas svojega mandata postopala strokovno in skrbno, kot prorektorica pa je sprejela svojo objektivno odgovornost za minulo vodenje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter 21. septembra podala odstopno izjavo," so še sporočili iz omenjene odvetniške družbe.