Zakoni najverjetneje ne bodo deležni podpore DZ-ja, saj so vsi naleteli na odklonilno stališče vlade.

Poslanec SDS-a Vinko Gorenak je na seji dejal, da predlog dopolnitev kazenskega zakonika, ki določa, da kaznivo dejanje umora ne bi zastaralo, sledi načelu nedotakljivosti človekovega življenja. Kaznivo dejanje umora bi nekako zastaralo šele takrat, ko bi storilec umrl, je pojasnil Gorenak.

Poudaril je, da razlog za njihov predlog niso le nedavna razkritja, povezana z delovanjem nekdanje Službe državne varnosti, pač pa tudi drugi odmevni primeri. Spomnil je, da je v torek minilo 17 let od štirikratnega umora v Tekačevem, in opozoril, da bi se lahko zgodilo, da morilca, ko bi ga našli, ne bi mogli obsoditi.

Ministrstvo za pravosodje oziroma vlada SDS-ovega predloga ne podpirata. Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu Tina Brecelj, se kazniva dejanja ugotavljajo po zakonu, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Dejanja, ki so kazniva, se ugotavljajo in kazni zanje se izrekajo po zakonu, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši, je dejala.

Ministrstvo: SDS-ov predlog je neustaven
Tako nova ureditev tudi v primeru uveljavitve ne bo mogla veljati za umore, ki so bili zagrešeni pred veljavo te novele. V nasprotnem primeru bi šlo za retroaktivno veljavo kazenskega zakonika, ki je prepovedana z ustavo. Ker pa gre za zasledovanje legitimnega cilja, bo vlada predlagani predlog proučila, ko bo še letos spreminjala kazenski zakonik.

Maša Kociper iz PS-ja je dejala, da v stranki nasprotujejo "nepremišljenim ter nesistemskim spremembam zakonodaje". Medtem so v SLS-u spremembam naklonjeni. "Čas je, da se soočimo s temnimi platmi naše polpretekle zgodovine, tedanje zločine pa tudi označimo kot zločine," je dejal vodja poslanske skupine te stranke Mihael Prevc. Nato je dodal, naj se začne politika ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo.

V NSi-ju povezujejo to temo s pravico do splava. Vsak ima pravico do življenja, ki se začne s trenutkom spočetja, je tako poudarila poslanka NSi-ja Iva Dimic. Zanikanje te temeljne človekove pravice je po njenih besedah "tragedija v družbenem smislu".

S KPK-ja na računsko sodišče
Z zakonom o javnosti premoženja funkcionarjev SDS predlaga prenos pristojnosti nadzora s Komisije za preprečevanje korupcije na računsko sodišče, funkcionarji računskega sodišča pa bi podatke o svojem premoženjskem stanju predložili DZ. Vlada je pritrdila nekaterim rešitvam, ki bi okrepile transparentnost nadzora, a zakonskega predloga v celoti ni podprla.

SDS bi prepovedal poveličevanje komunizma
V SDS-u želijo tudi spremembe na področju državnih simbolov. Z novelo zakona o grbu, zastavi in himni želijo v stranki določiti, da je državna himna celotna Zdravljica, ne le njena sedma kitica. Določili bi tudi, da je prepovedano javno poveličevanje vseh totalitarnih režimov, še posebej fašizma, nacizma oziroma nacionalsocializma in komunizma. Vlada je ob tem opozorila, da veljavni zakon ni v neskladju z ustavo v delu, ki določa, da je državna himna sedma kitica Zdravljice.