Prorektorica za študijske zadeve Mejra Festić je pojasnila, da smo vsakodnevno lahko priča številnim mučenjem živali tudi v Sloveniji, a je zakonodaja na tem področju nedorečena. Na pomanjkljivost zakonodaje je opozoril tudi sam dekan fakulete Rajko Knez. Prav Festićeva pa je podala pobudo za diplomsko nalogo, ki bi natančenje opredeljevala spremembo zakonodaje na tem področju.

Diplomsko nalogo je izdelala Tina Tement, ki je v njej med drugim predlagala natančnejšo definicijo mučenja živali, črtanje dopustnega mučenja ter uvedbo veliko strožjih kazni.

Glede definicije mučenja Tementova navaja, da sedanje stanje pušča preveč manevrskega prostora. Zdaj se mučenje namreč opredeljuje kot naklepno dejanje, ki pa ga je v praksi težko dokazati. Tementova zato meni, da bi pod mučenje morala spadati tudi malomarnost, torej tudi to, če lastnik žival pusti brez hrane in vode. "S tem bi jasno sporočili, da je zanemarjanje živali resen zločin, in preventivno pripomogli k temu, da ljudje, ki ne morejo ustrezno skrbeti za živali, ne bi imeli živali," je pojasnila. Obenem je izpostavila še upoštevanje psihičnega in ne le fizičnega trpljenja.

Prekršek tudi prisotnost na živalskih borbah
Jasneje je razdelala določbo, ki izjemoma dopušča uporabo živih živali za hrano, ter določbo o živalskih borbah, ki bi kot prekršek obravnavala ne le organiziranje, ampak tudi prisotnost na takih borbah.

Hkrati pa bi Tementova prepovedala tudi trpljenje živali v prid estetike ali prihranka denarja, denimo krajšanje repov. Sporne so po njenem mnenju tudi izjeme pri obveznosti omamljanja živali pred zakolom ter dovoljena usmrtitev živali, rejenih za proizvodnjo kož ali krzna ali pa za potrebe naravoslovnih muzejev.

Rok za usmrtitev bi podaljšali
Tementova je izpostavila še določbo, ki dovoljuje usmrtitev zapuščene živali, ki je ni mogoče oddati, v 30 dneh od namestitve v zavetišču. "Rok 30 dni je absolutno prekratek, saj velikokrat žival nekako v enem mesecu preneha biti agresivna in je šele po dveh do treh mesecih primerna za posvojitev," je povedala in predlagala rok 60 dni.

Kar zadeva sankcije, je po ocenah Tementove nujno treba povišati denarne kazni, ki so v Sloveniji mnogo nižje kot v drugih državah. Medtem ko je trenutno najvišja kazen za mučenje živali 800 evrov, Tementova predlaga povišanje te meje na 1200 evrov, za nezagotovitev ustreznih pogojev za življenje pa predlaga kazen od 400 do 800 evrov.

Predvidene zaporne kazni prekratke?
Za kaznivo dejanje mučenja živali se je sicer najvišja mogoča zaporna kazen pred kratkim s sprejetjem kazenskega zakonika podaljšala na šest mesecev, a je po ocenah Tementove še vedno prekratka. Obenem je opozorila, da sodniki le redko opredelijo dejanja mučenja živali za kaznivo dejanje, če že, pa le redko izrečejo zaporno kazen.

Ker obstoječa zakonodaja ne daje pravne možnosti, da bi mučiteljem preprečili nakup novih živali, Tementova kot bistveno novost predlaga poleg denarne in zaporne kazni še kazen prepovedi skrbništva živali, ki jo poznajo Velika Britanija, Avstrija, Hrvaška in še nekatere druge države.

Med predlogi tudi ustanovitev živalske policije
Ena največjih pomanjkljivosti sedanje ureditve je po mnenju Tementove nadzor nad izvajanjem zakonodaje, ki jo pri nas izvajajo le veterinarji Veterinarske uprave RS (Vurs). Zato predlaga ustanovitev t. i. živalske policije, namenjene izključno opravljanju nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, hkrati pa tudi ustanovitev novega organa v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo.