"V lanskem letu nas je narava ne samo enkrat v avgustu, ampak sedemkrat enostavno opozorila, da prihodnost ne bo taka, kot smo bili vajeni. Ekstremni vremenski pogoji so vsakdanjost, s katero se moramo naučiti živeti," je premier Robert Golob nagovoril zbrane.

Ravno ob naravnih nesrečah se po njegovih besedah ljudje začnejo počutiti majhne in dostikrat nemočne. Takrat vedo, da lahko računajo na strukturo civilne zaščite, ki se ne bo odzvala samo hitro, ampak tudi solidarno in človeško. To je struktura, ki jo Sloveniji v svetu zavidajo, je dejal predsednik vlade.

Država bo še naprej izboljševala sistem

Naloga države je, da poskrbi, da so pripadniki civilne zaščite še naprej ustrezno usposobljeni in opremljeni. Golob se je zato zavezal, da bo država še naprej izboljševala ta sistem. "Ne, ker bi bil slab. Ravno obratno, zato ker je tako dober, da si zasluži ostati najboljši v Evropi in če hočete, tudi najboljši v svetu," je napovedal.

Prvih trenutkov po avgustovskih poplavah se je namreč spomnil kot negotovih, ko je bil optimističen le poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. "Vsi ostali smo malo čudno gledali, kako se bomo odzvali, dokler nismo šli naslednji dan na teren in se srečali z vami. Kako ste uspeli ljudi prepričati, da se da stvari reševati," je povedal.

"Želim, da bo vaše delovanje vzgled vsem nam, zato da bomo Slovenijo naredili še boljšo," je predsednik vlade sklenil svoje misli.

Naravne nesreče so pokazale, da je treba sistem nadgraditi

Generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin je povedal, da so velik požar na krasu in lanske velike poplave jasno pokazali, da je treba sistem bistveno nadgraditi. "V smislu ustreznega preventivnega delovanja, načrtovanja odziva in tudi izpopolnitve opreme, izobraženosti in profesionalizacije tega sistema," je napovedal. Po njegovi oceni je namreč civilna zaščita trenutno kadrovsko nedohranjena. Bolj namreč temelji na pripadnosti in družbeni odgovornosti, kot na tem, da ima dejanske materialne pogoje za delovanje.

Med najpomembnejšimi posegi je Behin napovedal ureditev pogojev operaterjev številke za klic v sili 112. Kot pravi, je ta sistem trenutno težko kadrovsko vzdrževati, treba pa ga je nadgraditi tudi v smislu informacijskega sistema. Kot drugo pomembno področje je izpostavil izboljšanje in povečanje števila ljudi, zadolženih za izobraževanje. "Izobražen kader v prostovoljnih in profesionalnih strukturah pomeni garancijo za varno in učinkovito delo," je dejal.

Behin želi ustvariti tudi profesionalno jedro civilne zaščite, ki ga bo mogoče pošiljati na pomoč v tujino. V zadnjem desetletju se je namreč število pomoči tujini podeseterilo, tovrstne intervencije pa zahtevajo večtedenski angažma, ki ga od prostovoljcev ni mogoče pričakovati. To profesionalno jedro pa bo služilo tudi kot koordinator v primeru velikih nesreč v Sloveniji.

Kipec civilne zaščite za življenjsko delo je prejel Bojan Kopač

Ob priložnosti so pripadnikom civilne zaščite podelili priznanja, plakete in kipec civilne zaščite. Slednjega je prejel dolgoletni sodelavec uprave za zaščito in reševanje ter pripadnik civilne zaščite Bojan Kopač za svoje življenjsko delo na področju odstranjevanja neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS). Kopač je svoje znanje in izkušnje delil z drugimi pripadniki enote ter opravil več kot tisoč intervencij, odstranil in uničil več kot 100.000 kosov NUS. S svojo predanostjo in pogumom je pokazal, da je pripravljen tvegati tudi lastno življenje za varnost drugih, so svojo odločitev pojasnili na upravi za zaščito in reševanje.

Prireditve so se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, obrambni minister Marjan Šarec in notranji minister Boštjan Poklukar.