Robert Golob je na novinarski konferenci napovedal, da bo imelo Gibanje Svoboda 19. marca predvolilno in programsko konvencijo. Takrat bodo predstavljeni vsi kandidat in program. Kot je pojasnil, na programu deluje 60 strokovnjakov s povsem različnih področij, "državnega aparata, gospodarstva, nevladnih organizacij …". Nekateri od njih bodo tudi na kandidatni listi Gibanja Svoboda, večina pa jih je po njegovih besedah pripravljena, da "se pozneje vključi v izvršno vejo oblasti".

Gibanje se pred volitvami ne bo povezalo z nobeno drugo stranko, saj ne bi imeli vpliva na izbiro kandidatov in ne bo vedeli, kakšne in čigave interese bi zastopali ti poslanci. Kot je še poudaril, so v gibanju "zelo temeljiti pri preverjanju kandidatov". Tudi s strankami KUL po njegovih besedah ne bodo imeli predvolilnih dogovorov o delitvi oblasti po volitvah.

Sicer pa je Golob na novinarski konferenci "o aktualnih zadevah" dejal, da se mora slovenska politika odločno opredeliti do tragedije, ki se dogaja v Ukrajini. Kot je dejal, obstajajo dolgoročni in kratkoročni ukrepi, med kratkoročnimi je naštel humanitarno in finančno pomoč Ukrajini in pomoč v orožju v okviru severnoatlantskega zavezništva. Sicer pa bo po njegovem mnenju zaradi trenutnih razmer treba ponovno opredeliti predvsem področja energetike, obrambe in zunanje politike.

"Energetska draginja bo ostala"

Golob verjame, da so sankcije proti Rusiji, ki jih že čutimo tudi v Sloveniji, šele začetek. Sledile bodo še hujše sankcije in bodo prizadele tako državljane kot podjetja, ki jim bo na pomoč morala priskočiti država. "Zavedati se moramo, da bo energetska draginja ostala. Če je kaj pokazala ta kriza, je pokazala, kako nespametno je bilo, da se je Evropa na področju energetike vezala na zunanjega dobavitelja ključnega energenta – zemeljski plin. Danes se že kaže, da bodo vsaj prihodni dve leti svetovne cene energentov ostale visoke, evropske pa bodo še višje. Zato moramo delovati z mislijo, kako pomagati državljanom pri energetski draginji. Na drugi strani pa moramo narediti prvi dolgoročni premislek o energetski politiki."

Golob je prepričan, da mora Slovenija odločno zakorakati na pot večje samozadostnosti na področju energetike, a ker je majhna država, ne more zagotoviti vseh rešitev na svojem ozemlju, zato bi bilo smiselno, da rešitve išče v regiji. Golob kot najbolj smiselno vidi sodelovanje na območju Alpe–Adria, kakor je bilo definirano v Jugoslaviji.

Energetske rešitve po Golobovih besedah ne smejo več temeljiti na zemeljskem plinu, niti na utekočinjenem zemeljskem plinu, temveč na obnovljivih virih energije in na novi generaciji jedrskih tehnologij, ki jih bodo obvladovale zahodnoevropske institucije. Pri tem je Golob dodal, da današnje generacije jedrskih tehnologij Zahod žal ne obvladuje več. "Terminali za zemeljski plin v ničemer ne zmanjšujejo cenovnih tveganj, niti iz naslova kriz, kot je sedanja."

Vlaganje v civilno zaščito, digitalizacijo in kibernetsko varnost

Golob je nato dejal, da bi bilo treba ponovno razmisliti o pristopu k obrambni politiki. "Vsa Evropa se je očitno odločila, da bo znotraj Nata povečevala prispevke v obrambni proračun, tudi Slovenija. Popolnoma drugo vprašanje pa je, v kaj bomo vlagali. Slovenija se mora odločiti, da gre po poti pametne specializacije," je dejal Golob.

V perspektivi povečevanja obrambnega proračuna bi Golob na prvo mesto postavil segment civilne zaščite in reševanja. "V tem segmentu lahko Slovenija ponudi največ, ne le sebi, ne le tistim, ki so potrebni pomoči, ampak tudi zvezi Nato." Sledita digitalizacija, kibernetska varnost, na področju katerih je po Golobovih besedah Slovenija zelo dobro razvita. "V teh časih se vojne ne bijejo samo s tanki in topovi, ampak tudi na digitalnem področju, kjer lahko Slovenija ogromno prispeva."

Pod tretjo točko je Golob postavil usmeritev slovenske zunanje politike. Kot je dejal, resne zahodne države o zunanji politiki odločajo na podlagi razprav v parlamentu, in ne "preko Twitterja enega posameznika". "Slovenija si tega ne sme privoščiti. Še najmanj na način, da hujskamo k podaljševanju spopadov. Če je kaj, kar sme zunanja politika države, kot je naša, početi, je spodbujanje k miru preko ustreznih parlamentarnih institucij." Golob je ob tem dejal, da bo Gibanje Svoboda spodbujalo svetovni mir in varnost in delovalo po načelih zahodnih demokracij.