Verjetno je v Sloveniji malo skupin, ki so tako obremenjene s predsodki, kot so Romi. Bogdan Miklič, Rom iz naselja Ruperč Vrh pri Novem mestu, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko in aktivni predstavnik Romov v slovenski družbi, poudarja, kako krivično je predsodke posploševati na celotno populacijo. Nekateri predsodki držijo, drugi pa ne, a tudi Romi so ljudje kot vsi drugi, so takšni in drugačni, so ljudje in kot takšne jih je treba sprejemati.

Bogdan Miklič prihaja iz družine, v kateri je izobrazba zelo pomembna, saj so starši vztrajali, da redno hodi v šolo in se izobrazi. Enako bo ravnal tudi pri svojih treh otrocih, od katerih je najstarejši že dijak.

Miklič se zaveda, da Romi na Dolenjskem še vedno živijo v zelo slabih razmerah, in pravi, da je razlog tudi ta, da se je z romsko problematiko na Dolenjskem zelo malo ukvarjalo, medtem ko se je po njegovem prepričanju veliko več sredstev namenjalo za Rome v Prekmurju. "Medtem ko se ta trenutek v Prekmurju pogovarjajo o svojih krajevnih skupnostih in ustanavljanju romskih gasilskih društev, se mi na Dolenjskem borimo za vzpostavitev neke pipe sredi romskega naselja ali pa za to, kako preprečiti problem, da se ne bi zahtevala segregacija romskih otrok v šoli," pravi Miklič in spomni na primer iz osnovne šole Bršljin izpred nekaj let, ko starši niso želeli Romov v istem razredu z njihovimi otroki.

Miklič priznava, da so težave sicer bile, a hkrati poudarja, da jih s segregacijo ni mogoče rešiti. "Otrok ni nič kriv. Ni kriv, da se je rodil kot Rom, in ni kriv, da živi v takšnih razmerah, kot živi," je dejal.

Zaradi predsodkov je še vedno veliko ljudi, ki si ne želijo Roma za soseda. Vse več romskih družin se želi vključiti v družbo in oditi iz romskih naselij, ampak to je težko tudi zaradi strahu okolice. Rom mora pogosto nepremičnino ali parcelo kupiti prek tretje osebe, "ker če pride Rom na vrata, mu nepremičnine enostavno ne prodajo, zato ker je Rom in ker se ga dobesedno bojijo oziroma se bojijo tega, kaj bo z njim v njihovi ulici," pojasni Miklič. Zato Romi ostajajo v romskih naseljih, ki pa se nenadzorovano širijo, saj se priseljujejo nove družine. Tako se Romi, kot je dejal, "getoizirajo", namesto da bi se problematika reševala.

Predsodkov do Romov se "uči" že majhne otroke v prvem razredu. "Učiteljice so mi že večkrat povedale, da jim neromski otroci povedo, da so jim doma še vedno govorili: 'Če ne boš priden, te bodo cigani vzeli.' Bojim se, da se to otrokom močno vtisne v spomin in s tem odraščajo", pravi Miklič.

Slabo podobo romske populacije po njegovem mnenju širijo tudi mediji, saj se vsakič, "ko se pri Romih zgodi kakšen incident ali kriminalno dejanje", pretirano poudarja, da je domnevni storilec iz romske skupnosti. To ljudem ostane v spominu, še dodaja.

Ali so Romi leni, ali se ne umivajo, kradejo in jedo pse, preberite v odzivih Bogdana Mikliča na pogoste predsodke in prepričanja o Romih in njihovem življenju.

Predsodek: Romi se ne umivajo in smrdijo.

Bogdan Miklič je v odgovoru na ta predsodek zelo iskren. "Da se Romi ne umivajo in ne uredijo, morda drži v tistih primerih, kjer Romi doma nimajo infrastrukture – če živijo v objektih brez pitne vode, brez elektrike ali tudi brez mila," se odgovoru prav nič ne izmika. "Verjetno bi bilo tudi kje drugje enako, če doma ni vode, ni elektrike. Otrok se ne more umiti, ne narediti domače naloge," še doda. Ob tem pa se vpraša: "Kako naj otrok na primer pri sveči pripravi domačo nalogo in se uči?"

Dodaja še, da je to težko vprašanje, na katero je treba iskreno odgovoriti. Mnogo dolenjskih Romov namreč živi v domovih brez osnovne infrastrukture. Pravi, da v šoli na pomoč pogosto priskočijo učiteljice, ki romskim otrokom, ko pridejo v šolo, pred poukom pomagajo pri umivanju in urejanju, "da dobesedno otroci med poukom ne zaudarjajo in s tem ne motijo svojih sovrstnikov".

Vendar predsodka ne moremo posplošiti na vso romsko populacijo. "Vsa romska skupnost ni enaka in je ne gre enačiti. Imamo Rome, ki so lahko za vzor, saj so bolje urejeni kot kakšni Neromi, kot kakšni civili, kot vam pravimo v navednicah," pove in doda, da je "civil" sicer zelo spoštljiv izraz za predstavnika večinske populacije.

Na vprašanje, zakaj Romi na Dolenjskem še vedno živijo v razmerah, ki niso dostojne za človeka, izpostavlja lokalno skupnost, ki ima premajhen interes za urejanje te problematike oziroma bi morala k temu bolj aktivno pristopiti država. Medtem ko se v Prekmurju osnovne zadeve rešujejo ali so že rešene, so dolenjski Romi, po Mikličevem prepričanju, zapostavljeni in sogovornik države postanejo le en dan v letu – na dan Romov.

Predsodek: Romske skupnosti so nevarne, tako nevarne, da si med Rome še policisti ne upajo.

"To ne drži. Ob vsaki prijavi, ob vsakem incidentu, ob vsakem klicu na 113 se policija odzove in tudi ukrepa. Resda se pogosto ustavi pri kazenski ovadbi, ki pride potem na sodišče, in običajno, tudi sam to obsojam, pogosto ne pride do epiloga. To, da pa policija ne pride v romska naselja, pa ne drži. Ukrepa, pride takoj," je jasen Miklič.

Prav tako ne drži, da je za Nerome nevarno priti v romska naselja. V resnici so Romi zelo gostoljubni, pravi Bogdan Miklič in doda, da ko prideš k Romu na obisk, ne boš nikoli odšel lačen in žejen. "Dan se začne z veliko skodelico kave in tudi takrat, ko kdor koli pride k njim na obisk, ga niti ne bodo vprašali, ali boš pil kavo ali ne. Po mojih izkušnjah, ko prideš na obisk k Neromom, te bodo vprašali: Ali boste kavo? Boste kaj drugega? … Pri Romih se to ne more zgoditi. Romi enostavno pristavijo kavo in potem takoj pripravijo tudi hrano."

Predsodek: Romi imajo zelo radi svoje otroke, vendar pa ta ljubezen ne pozna omejitev.

Bogdan Miklič je prepričan, da tako skrbnega starša, kot je Rom, zelo težko najdeš. Ne glede na to, v kakšnih razmerah živijo, Romi za svoje otroke vedno skrbijo z zelo veliko ljubezni. "Drži pa to, da so pogosto starši krivi, da otroci ne hodijo v šolo, da obdržijo svoje otroke doma. Za večino Romov izobrazba pač ni pomembna," prizna sogovornik, ki prihaja iz v tem smislu netipične družine, saj so njegovi starši vztrajali, da je redno obiskoval šolo in jo tudi uspešno končal. "Dejstvo je, da imamo primere, ko so romski otroci v šoli zato, ker morajo biti zaradi prejemanja socialni transferjev. Pogoj za prejemanje denarja je namreč prav redno obiskovanje pouka. Če prejemanja teh denarnih pomoči ne bi bilo, bi bil obisk šol verjetno še bistveno nižji," je kritičen.

Predsodek: Romom izobrazba ni pomembna.

Predsodek, ki žal drži, pravi Bogdan Miklič. "Roko na srce – izobrazba za mnogo Romov ni vrednota, tudi zaposlitev ne, če sem zelo iskren," pravi in dodaja, da je na Dolenjskem izostanek romskih otrok od pouka zelo velik, saj imajo starši otroke raje doma. "To močno obsojam. Šola je obvezna in vsak otrok bi se moral šolati. Tudi jaz bom poskrbel, da bodo moji otroci šolani in da bodo prišli do pravega poklica in konec koncev tudi enkrat do zaposlitve," pove. Hkrati poudari, da so med Romu tudi visoko izobraženi ljudje, ki delajo v izobraževanju, zdravstvu, najti jih je tudi med duhovniki.

Predsodek: Romi živijo v slabih razmerah brez vode in elektrike, ker sami tako hočejo, saj nočejo plačevati položnic za infrastrukturo kot drugi.

Ne drži, pravi Bogdan Miklič. Romi živijo v slabih razmerah brez vode in elektrike, ker jim boljših razmer ne omogočata ne lokalna skupnost ne država. "Živijo na območjih, kjer ni mogoče urejati naselja. Mnogo Romov imamo danes v nezakonitih naseljih, na tujih zemljiščih, tudi na državnih zemljiščih. Samo del Žabjaka je na območju ministrstva za obrambo in tam zdaj zadeve ureja država. Nikakor pa ne drži, da Romi sami hočejo živeti kot živijo, to moram absolutno zanikati," pravi Miklič.
Prav tako ne drži, da Romi ne želijo plačevati stroškov. "Vsaka položnica, ki jo prejmemo, se plača tako kot pri vseh drugih državljanih," je jasen. Hkrati pa pove, da se zgodi, da Romi brez sredstev ne zmorejo plačila in da mora takrat k poplačilu dolga pristopiti lokalna skupnost. "Ampak danes ne poznam Roma, vsaj v Novem mestu ne, ki bi prejel položnico in je ne bi hotel plačati ter bi čakal, da bi poplačala država. Ta predsodek absolutno ne drži," je odločen.

Predsodek: Romi so leni, nočejo delati, saj je lažje živeti od socialne podpore.

"Ne, niso leni. Romi so zelo zelo delaven narod. Že otroci na primer pomagajo staršem pri zbiranju kosovnega materiala. Ko vi pripravljajte kosovne odpadke, jih Romi skrbno pobirajo, pripeljejo domov, jih klasirajo in potem tudi prodajajo," navede primer.

"Romi nikakor niso len narod, absolutno ne," ponovi in poudari, da "je kar nekaj upokojenih Romov, ki so delali mnogo let."
Težava pri zaposlovanju Romov je bolj povezana s posledicami načina življenja. "Težko pridejo do zaposlitve, ker so Romi," pravi Bogdan, ki pomisleke delodajalcev tudi razume. "Kako bo delodajalec zaposlil nekoga, ki prihaja neurejen, umazan in slabo govori slovensko … Ki dobesedno smrdi. Kaj bo delodajalec s tem?" se kritično sprašuje, a kot težavo izpostavlja tudi dejstvo, da je višina socialne pomoči zelo blizu minimalni plači, zato nekateri niti ne iščejo dela. "Tukaj pa niso Romi sami krivi, da smo si na jasnem. Zakoni se sprejemajo v hiši demokracije in ljudje so samo tisti, ki pač izkoriščajo tisto, kar država ponuja," pravi.

Hkrati je nujno izpostaviti, da je posploševanje izkoriščanja socialnih pomoči namesto aktivnega iskanja dela hud predsodek, če ga posplošimo le na romsko populacijo. Enako namreč velja tudi za državljane, ki niso Romi. "Osebno poznam kar nekaj primerov, ko ljudje prejemajo denarne socialne pomoči, pa niso Romi, prejemajo pa jih samo zato, ker so skoraj višje od minimalne plače," opozarja Bogdan.

Predsodek: Romi imajo veliko otrok, ker za vsakega dobijo socialno pomoč.

"Ne drži, da imajo Romi otroke predvsem zaradi denarnih socialnih pomoči. Denarna socialna pomoč in otroški dodatek sta tista dva transferja, ki ju prejemajo Romi, a zato ker so nezaposleni, ker so prijavljeni na uradu za delo in tam ne pridejo do zaposlitve," pravi Bogdan in doda, da enako pomoč dobivajo tudi drugi, neromski državljani.

Predsodek: Med Romi je še vedno razširjeno kupovanje nevest, kar pomeni, da mladoletne deklice silijo v poroke.

Predsodek, ki nikakor ne drži, pravi sogovornik. Ne na Dolenjskem ne v Prekmurju ne pozna primera, da bi se za nevesto plačalo. "Poudariti pa moram, da teh dogovorjenih, prisiljenih ali drugih oblik porok, pri katerih bi bil vmes denar, na Dolenjskem ni," je jasen.

Iskreno pove, da romske deklice pogosto že mlade zaživijo v partnerskem odnosu in posledično tudi zelo mlade, pred 18. letom, rodijo prvega otroka. "Je pa res, da se v zadnjih letih tudi ta statistika izboljšuje, da ni več tako, kot je bilo včasih, ko si pri skoraj vsaki družini imel primer, deklico, staro 14 let, ki je že rodila," pove Miklič.

Predsodek: Romi kradejo, predvsem je treba pred njimi skriti bakrene izdelke.

"So primeri, ko se dogajajo tatvine in za to pogosto Romi tudi odgovarjajo," pove Miklič in se nasmehne ob omembi bakrenih predmetov. "Bakreni predmeti imajo na trgu višjo ceno pri prodaji in se z njimi nekaj zasluži," pove in doda, da kaže, da se čas, ko so Romi živeli od prodaje kosovnih kovinskih odpadkov, izteka, saj odkupovalci teh surovin zapirajo vrata. Ker je zbiranje odpadnih surovin pomemben vir zaslužka dolenjskih Romov, je Bogdan Miklič zaskrbljen nad prihodnostjo. Romi so skrbni zbiratelji odpadnega železja in so tako tudi čistili Slovenijo, je prepričan, rešitev pa vidi v obliki socialnega podjetništva, podjetjih, ki bi se še vedno ukvarjala s to panogo in v katerih bi Romi lahko prišli do zaposlitve.

Predsodek: Romi jedo pse.

To je zelo star predsodek, ki to ne bi bil več, če bi ljudje vedeli, zakaj se je to dogajalo. "Se je zgodil kakšen primer, dolga leta nazaj. V času, ko ni bilo denarnih socialnih pomoči, ko je bila revščina res velika. V času, ko so Romi potovali, se premikali iz kraja v kraj, in so morali prosjačiti, da so imeli kruh. Takrat – govorim iz pripovedovanja starešin in drugih Romov, ki so danes že v zelo visoki starosti – enostavno drugega ni bilo. Kakšen riž, ki so ga dobili v vaseh s prosjačenjem, takrat je bil lahko ravno ta pes edina rešitev pred stradanjem," pove Bogdan Miklič. "Ne pozabiva omeniti še ježa," pravi. "To je jed, ki jo še danes uživajo Romi na Dolenjskem, predvsem tisti, ki živijo v bolj skromnih razmerah."

Predsodek: Romi so nasilni, posebej če jih je več skupaj, napadejo brez provokacije.

"Romi so ljudje kot vsi drugi državljani, so različni. Imamo Rome, s katerimi tudi drugi Romi ne morejo živeti, in imamo Rome, ki so nekaj posebnega," poudari predsednik Zveze Romov za Dolenjsko in navede primer zelo uspešnega romskega podjetnika, ki je pred leti reševal ljudi iz gorečega avtobusa ter tako preprečil številne smrtne žrtve. "Tudi Romi smo dobri po srcu, tudi Romi znamo ljudem pomagati," poudarja.

Predsodek: Romi so zelo muzikalični in igrajo violino.

"Violina ravno ni inštrument, ki bi ga igrali Romi na Dolenjskem. Harmonika je tista ali pa sintesajzer. Ko vidijo harmoniko, jo hitro poprimejo in se okoli nje zapleše in zaigra. Njihova duša je res temperamentna. Ne glede na to, v kakšnih razmerah živijo, ko glasba zapoje, takrat jim duša in srce zaživi, zapoje in zaigra jim srce," pojasni.

Predsodek: Romske ženske so podrejene moškim. Moški je glavni.

To drži, pravi, saj ima moški glavno in poglavitno besedo v družini. Moški poskrbi za hrano in denar, medtem ko mora biti žena predvsem skrbna mati in dobra gospodinja, "za službo pa ji ni treba skrbeti".

Predsodek: Vse romske ženske znajo napovedovati prihodnost in so "šlogar'ce".

Na ta predsodek odgovori s smehom. "Ne bi rekel, da so vse romske ženske šlogarice, so pa primeri romskih žensk, ki so imele neko videnje, ampak se bojim, da je bil to morda le njihov hobi in da so se s tem ukvarjale, ker je bil to samo vir dodatnega zaslužka."