Romi so Janku Vebru (SD) in predsednici državnozborske komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Evi Irgl (SDS) na sprejemu nanizali vrsto težav, s katerimi se srečuje njihova skupnost, pa tudi predlogov, kako bi te težave lahko odpravili.
Predsedniku Sveta romske skupnosti Jožku Horvatu - Mucu ni dovolj, da DZ o njih razpravlja le enkrat letno ob obravnavi letnega poročila o položaju romske skupnosti, ki ga pripravi vlada. To bi se moralo pogosteje dogajati, DZ bi namreč moral razpravljati o zadevah, ki vsak dan zadevajo Rome, je prepričan Horvat. "Problemi se povečujejo, mi pa se o romski problematiki pogovarjamo, kot smo se pred 20, 30 leti," je izpostavil.
Irglova mu je pojasnila, da komisija, ki ji predseduje, redno obravnava različna poročila, ki se dotikajo tudi položaja romske skupnosti. Veber pa je dodal, da je razprava na delovnem telesu pravzaprav razprava v DZ-ju. Hkrati na sejah delovnih teles v razpravi sodelujejo tudi predstavniki romske skupnosti, kar v primeru plenarnega zasedanja poslancev ni mogoče, je razložil.
Ni jasno, kam gredo sredstva
Po mnenju predstavnikov romske skupnosti bo treba urediti tudi področje podeljevanja sredstev za delovanje njihovih društev ter obstoj raznih programov, ki jih izvajajo.
Predsednik Romskega informacijskega centra Anglunipe Haris Tahirović je opozoril, da ni nobenega nadzora nad tem, kdo se prijavlja na razpise, kaj počnejo s pridobljenimi sredstvi in ali se dosega v prijavi na razpis navedene cilje. Prav tako menijo, da bi morala biti sredstva za izvajanje programov ločena za romske in neromske organizacije.
Ker je po navedbah romske skupnosti večina njihovih naselij še vedno nezakonita, je treba urediti tudi to vprašanje, so poudarili. Sami se zavzemajo za legalizacijo teh naselij, predlagajo pa tudi razvoj obrtniških con znotraj romskih naselij, kar bi po podatkih romske skupnosti lahko prineslo več sto zaposlitev. Pri tem so razmišljali, da bi imele občine z romskimi naselji posebno proračunsko postavko, ki bi bila namenjena za izboljšanje življenjskih razmer v teh naseljih.

Pahor: Murska Sobota naj bo navdih
Na osrednji prireditvi ob 8. aprilu, dnevu Romov, je v Murski Soboti predsednik države Borut Pahor dejal, da obstajajo v Sloveniji različne prakse obnašanja Romov v določenih okoljih in teh okolij do navzočnosti Romov. Vzorčni primeri, kot je Murska Sobota, pa morajo prevladati, je dejal.

Pahor meni, da so Romi v Sloveniji v boljšem položaju kot marsikje v Evropi. "V vsakem primeru so Romi v Sloveniji, to si upam trditi kot nekdanji evropski poslanec, ki se je soočal s to težavo in izzivom vključenosti v širšo družbo - ne glede na vse težave in ovire tudi za večinsko prebivalstvo - v pravnem in človeškem smislu vendarle obravnavani zelo enakovredno, vendar pa nikoli ne smemo biti zadovoljni z doseženim," je dejal.

Po besedah župana Murske Sobote Antona Štihca so v občini dokazali, da so Romi enakopravni prebivalci, saj so imeli med prvimi svoj vrtec, prvi občinskega svetnika, prvo samostojno krajevno skupnost in gasilsko društvo. "Tako smo lahko vzor drugim delom Slovenije, kako lahko sobivajo Romi in matični narod," je še dodal Štihec.

Osrednjo kulturno prireditev ob letošnjem dnevu Romov sta sicer pripravili Zveza Romov Slovenije in društvo Romani Union, v kulturnem programu pa sta nastopili glasbeni zasedbi Damar in Rom-pom ter plesna skupina Beletrina.