Same lahko preventivno delujemo na življenjski slog tako, da smo vsak dan telesno dejavne, se zdravo prehranjujemo, vzdržujemo normalno telesno težo in uživamo alkohol le v priporočeni količini.
Najpomembnejše pa je, da si dojke redno pregledujemo (enkrat mesečno) in po 50. letu opravljamo še mamografijo na dve leti. To možnost in pravico imajo pri nas vse ženske.
Evropska zveza Europa Donna je letos določila 15. oktober za dan zdravih dojk. O problematiki boja proti raku na dojkah smo se pogovarjali z dr. med. in prim. Gabrijelo Petrič Grabnar, upokojeno specialistko onkologije in radioterapije, sicer tudi članico upravnega odbora Ljubljanskega društva za boj proti raku in podpredsednico slovenskega združenja Europa Donna.
Statistika Slovenijo uvršča v sredino svetovne lestvice obolenj za rakom na dojkah. Kako pogost je in kje se kaže največje obolenje pri nas?
Rak dojk je pri nas še vedno na prvem mestu med vsemi ženskimi raki in predstavlja dobro petino vseh rakov pri ženskah, leta 2005 jih je zbolelo 1.082. Po podatkih Registra raka za Slovenijo pri nas pogosteje zbolevajo ženske v Osrednjeslovenski, Goriški in Obalno-kraški pokrajini, najmanj pa v Pomurski, Koroški in Jugovzhodni. Razloga sta predvsem razvitost določene pokrajine in socialnoekonomski kriteriji.
Kateri dejavniki največ pripomorejo k razvoju raka na dojkah? Kako lahko delujemo preventivno? Spomladi je v Sloveniji začel delovati program DORA, ki prispeva k zgodnjemu odkrivanju raka. Imajo vse ženske enake možnosti dostopa do programa?
Zelo številni so t. i. nevarnostni dejavniki za pojav raka dojk: starost (v letu 2005 je zbolelo 79 odstotkov žensk po 50. letu starosti), spol (zbolijo tudi moški, vendar stokrat redkeje), neplodnost ali prvi porod po 35. letu, zgodnja prva ali pozna zadnja menstruacija, družinska obremenjenost in dedni rak dojk, že zdravljen rak dojk, jemanje hormonov, debelost v menopavzi in življenjski slog.
Same lahko preventivno delujemo na življenjski slog tako, da smo vsak dan telesno dejavne, se zdravo prehranjujemo, vzdržujemo normalno telesno težo in uživamo alkohol le v priporočeni količini. Najpomembnejše pa je, da si dojke redno pregledujemo (enkrat mesečno) in po 50. letu opravljamo še mamografijo na dve leti. To možnost in pravico imajo pri nas vse ženske. Državni presejalni program za zgodnje odkrivajne raka dojk, DORA, je zaživel šele v začetku letošnjega poletja, zato poteka le v Ljubljani, bo pa postopoma, v roku enega leta, zajel vso Slovenijo. Takrat bomo imele vse ženske enake možnosti, pisno bomo povabljene na sodelovanje. Program bo uspel, če se ga bo udeležilo vsaj 80 odstotkov žensk.
SOS-telefon:
dr. Mojca Senčar: 041-516-900
dr. Gabrijela Petrič Grabnar:
040-327-721
Za rekonstrukcijo dojk:
Darja Rojec: 041-622-361
Kakšna je uspešnost samoplačniške preventivne metode odkrivanja raka Breastscan? Komu jo priporočate glede na to, da mladim ženskam ne priporočajo mamografske preiskave? Kako je z zanesljivostjo ultrazvočne preiskave?
Breastscana nikjer ne priporočajo kot preventivne metode, saj ne odkriva majhnih netipnih lezij in ga tudi pri nas ne priporočamo. Ultrazvočna preiskava dojk je dobra dopolnilna metoda bodisi k pregledu dojk bodisi k mamografiji. Na zanesljivost preiskave v veliki meri vplivajo izkušenost preiskovalca in tehnične sposobnosti preiskovalne sonde.
Med obolelimi za rakom na dojkah je okoli pet odstotkov žensk, mlajših od 40 let. Ker gre za ženske, ki so nemalokrat brez otrok ali pa so ti majhni, je njihova situacija specifična. Kako je poskrbljeno za to skupino bolnic, ki so v letos še posebej izpostavljene?
V letu 2005 je zbolelo 61 žensk, mlajših od 40 let. Ženske, ki zbolevajo tako mlade, so pogosto družinsko obremenjene ali pa so nosilke mutiranega gena in so vključene v ambulante za bolezni dojk. Mlade bolnice bolezen doživljajo drugače, imajo drugačne skrbi, težave in obremenitve. Letos aprila, na šesti konferenci o raku dojk, so se mlade bolnice dogovorile, da bodo poskušale v vsaki od 41 držav članic združenja Europa Donna ustanoviti svojo sekcijo. V Sloveniji je bila sekcija mladih ustanovljena v septembru, kar lahko preberete v zadnjih novicah skupine Europa Donna.
Je v Sloveniji dobro poskrbljeno za psihosocialno pomoč bolnicam z rakom?
V Sloveniji je deloma poskrbljeno za psihosocialno pomoč bolnicam, nimajo pa po vsej državi enakih možnosti. V okviru onkološkega inštituta je enota Psihoonkologija, ki nudi pomoč vsem bolnikom z rakom. Bolnico po operaciji lahko obišče prostovoljka, ki je prebolela raka dojk. Pomoč ponuja tudi Društvo onkoloških bolnikov, ki je po Sloveniji organiziralo 18 skupin za samopomoč bolnicam z rakom dojk. Združenje Europa Donna ima SOS-telefona za bolnice z rakom dojk, pa tudi za njihove sorodnike ali prijatelje, če so v stiski.
Meta Trampuš
Same lahko preventivno delujemo na življenjski slog tako, da smo vsak dan telesno dejavne, se zdravo prehranjujemo, vzdržujemo normalno telesno težo in uživamo alkohol le v priporočeni količini.
Najpomembnejše pa je, da si dojke redno pregledujemo (enkrat mesečno) in po 50. letu opravljamo še mamografijo na dve leti. To možnost in pravico imajo pri nas vse ženske.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje