Kot je v Odmevih pojasnil minister za zunanje zadeve v odhodu, ima dva evropska dokumenta iz leta 2008, ki vsebujeta zahtevo, da mora Hrvaška, če želi napredovati na svoji poti v EU, izpolniti določene pogoje, povezane z mejo s sosedami. "Rešitev dvostranskih vprašanj je evropsko vprašanje. Rešitev bilateralnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško je zadeva, ki se tiče hrvaškega napredovanja v EU. To je zapisano v dokumentih - tega si jaz ne izmišljujem," je zatrdil.

Minister razume Rehnovo zagovarjanje Hrvaške
Rupel kljub temu razume evropskega komisarja Ollija Rehna, ki v zvezi s Hrvaško govori "evforično in poudarjeno" in zagovarja Hrvaško. "On je komisar za širitev in potrebuje nek uspeh na tem področju, mi pa moramo vztrajati pri takšnih zoprnih rečeh, da smo proti zemljevidom, ki rišejo meje tam, kjer jih ni oz. kjer meja še ni bila določena."

Rupel: Hrvaška naj se zaveže, da bo popravila besedila z zemljevidi
Da se to ne bi zgodilo, je Slovenija predlagala kompromisno rešitev, in sicer da južna soseda napiše pismo, v katerem naj se zaveže, da bo ob zapiranju poglavij, ki so potrebna za njen vstop v Unijo, izločila ali popravila besedila s spornimi zemljevidi. "Mi smo bili zelo konstruktivni in pripravljeni na precejšnje koncesije. Kar mene moti, je, da na hrvaški strani mislijo, da lahko uspejo brez tega, da upoštevajo zahteve EU-ja."

Ob tem je zunanji minister v odhodu znova poudaril še, da je Slovenija strateško zainteresirana, da Hrvaška čim prej postane članica EU-ja in da se tako meja pomakne bolj proti vzhodu. "Vsakemu otroku je to jasno," zatrjuje.

M. N.