Dimitrij Rupel v odprtem pismu pojasnjuje, da so se pojavile nekatere napačne informacije, tudi grobi napadi na njegovo ministrstvo in nanj osebno. To se nanaša predvsem na afero, ki jo je sprožil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle, in na ponesrečeno Križnarjevo misijo.

Slednja je po njegovem mnenju v zadrego spravila predsednika države, zato je treba njegov ugled in delovanje zavarovati z ukrepi. Kot je zapisal Rupel, so na MZZ-ju obžalovali, da je bila Križnarjeva misija, ne po njihovi krivdi, neusklajena in slabo pripravljena.

Dejanja politične zarote
Posamezna dejanja, ki jih navaja v odprtem pismu, imajo po Ruplovem mnenju daljnosežne in škodljive posledice, nekatera pa imajo značilnosti politične zarote, ki naj bi omajala vlado in vplivala na ugled države. Pred vsemi se mu zastavlja vprašanje, ali je mogoče dejavnosti predsednika republike neke države prepustiti samovolji in strankarskim ambicijam kabinetnih svetovalcev ter različnim neformalnim odposlancem.

Paradoksalna objava pisma v medijih
Ruplu se najbolj paradoksalna zdi objava pisma v medijih, ki ga je nemški veleposlanik v Sudanu 10. avgusta poslal MZZ-ju s prošnjo, da ga ne bi izkoriščali v javnosti. Na MZZ-ju so celotno pismo s Križnarjevimi zapiski poslali svetovalcu v uradu predsednika republike Ivu Vajglu, Ruplu pa se ob tem zdi zanimivo, da je takoj za tem nastala objava, s katero so pokrovitelji Križnarjeve odprave želeli ustvariti vtis, kot da MZZ in njegov vodja nista dovolj angažirana v zadevi Križnar. Pri tem izpostavlja dejstvo, da je tako zadevo Smolle kot zadevo Križnar sprožil isti slovenski časopis.

Smolleja je Rupel obtožil nepooblaščenega razpolaganja z zaupnimi gradivi in dejal, da bosta MZZ in slovenski veleposlanik v Avstriji Ernest Petrič zahtevala popravo krivic. O teh temah naj bi odbor DZ-ja razpravljal na naslednji seji.