V društvu so uradno potrditev iz Moskve prejeli prejšnji teden, o prihodu Medvedjeva pa predsednik Društva Slovenija-Rusija Saša Geržina nikoli ni dvomil. "Jaz sem vedno trdil, da bomo slovesnost pri kapelici imeli, tudi če bo svetovna vojna. To je prireditev, ki je sprejeta med ljudstvom. Letos je 99. slovesnost, tako lahko drugo leto iz Rusije pričakujemo še samo koga višjega," napoveduje Geržina.

Kapelica simboličen spomenik na robu slovanstva
Pravkar mineva sto let, kar so Italijani napovedali vojno Avstrijcem. "Takrat se je začela zgodba z Vršičem, zgodba s cesto in ruskimi ujetniki, ki je privedla do nesrečnega plazu, katerega stota obletnica bo naslednje leto. Smrt združuje in smrt razdvaja. Ne smemo pozabiti na to, da je bilo vzdrževanje kapelice do začetka osamosvojitve humano dejanje krajanov, ki so obdržali ta simbolični spomenik na robu slovanstva," pravi Geržina. Tudi zato je simbolni pomen velik. Po njegovem mnenju je kapelica najpomembnejša nevladna prireditev ali velik uspeh ljudske diplomacije.

MZZ: Obisk Medvedjeva predviden

Ruski veleposlanik Doku Zavgajev pravi, da obiska Medvedjeva ne želi komentirati in nas je usmeril na zunanje ministrstvo. Tam so previdno zapisali, da se bo z ruske strani na politični ravni letošnje slovesnosti predvidoma udeležil predsednik vlade Ruske federacije Dmitrij Medvedjev, spremljal naj bi ga minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, ki je pred kratkim že obiskal Slovenijo. "Slovesnosti se bodo tako kot vsako leto predvidoma udeležili tudi predstavniki državne dume ter Ruske pravoslavne cerkve," končujejo na zunanjem ministrstvu.

Pihali so različni politični vetrovi, kapelica je ostala
Da je kapelica pomemben simbol, se ruski veleposlanik pri nas strinja. Opaža pa, da se v Evropi ponovno rojevata nacizem in fašizem. "Naloga zdrave družbe je vpričo te nevarnosti združiti se in upreti se temu. Po eni strani upreti se pojavljajočim se poskusom popačiti resnico, zgodovino prve svetovne vojne, po drugi strani pa okrepiti boj proti tem nevarnim pojavom, ki smo jim priča," pravi Zavgajev. Kapelica je preživela vse čase. "V teh stotih letih so se na tem ozemlju spreminjale državne meje, razpadale so države in nastajale nove, spreminjali so se politični sistemi, pihali so različni politični vetrovi. Kljub vsemu pa je ta kapelica preživela do današnjih dni. Tu je odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do tega. Predvsem po zaslugi naših skupnih rusko-slovenskih slovanskih korenin," pravi Zavgajev.

Obisk Putina naslednje leto?
O obisku naslednje leto, ko bo stota obletnica dogodkov na Vršiču, je precej previden. "Zelo zanimivo je, da na slovesnost ob tej stoletnici namerava priti več kot 2000 ljudi. Večina med njimi je mladih. Torej ne drži, da mladih ne zanima več zgodovina te vojne, celo prevzeli so to štafeto," pravi Zavgajev, ki o morebitnih imenih pričakovanih visokih gostov, tudi predsednika Rusije Vladimirja Putina, ne želi govoriti.

Stoletni odmev velike vojne v Tarči

Prvi svetovni vojni bo posvečena tudi četrtkova Tarča. Iz studia se bo preselila na Goriško, v kraje, kjer je bila zemlja pred stoletjem razrita od izstrelkov in prepojena s krvjo. V muzejski dvorani dvorca Kromberk bo Boštjan Anžin v živo gostil zgodovinarje dr. Petro Svoljšak, dr. Boža Repeta in dr. Kajo Širok, ljubiteljskega raziskovalca soške fronte in avtorja šestih tematskih knjig Vasjo Klavoro, predstavnika Spirita v Milanu Gorazda Skrta ter kustosa razstave Goriškega muzeja Sem puško zagledal in jokat začel Davorja Kernela.

Vabljeni k ogledu ob 20. uri na TV Slovenija 1.