Opozicija namreč meni, da je potrebna dvetretjinska večina (torej 60 poslancev), predstavniki koalicije pa so prepričani, da je dovolj navadna večina.

Tako je predsednik SDS-a Janez Janša po včerajšnjem sestanku predsednikov parlamentarnih strank dejal, da ustavno sodišče sicer ni odločalo o tem vprašanju, vendar je v svoji odločbi jasno zapisalo, da gre za ustavno materijo. Zmago Jelinčič, prvak SNS-a, pa je dejal, da če bomo odločali o svoji domovini, je dvetretjinska večina obveza. Gregor Golobič, predsednik stranke Zares, meni takole: "Predsednik državnega zbora je povedal, da o tem, ali sta potrebni dve tretjini ali navadna večina, ne more biti nobenega političnega licitiranja. Namreč, to je pravno vprašanje, ki izhaja iz tega, o čem se odloča. Pristojne službe DZ-ja bodo presodile o tem. Mnenje, ki je bilo tu izraženo, je, da je za takšno odločitev potrebna navadna večina."

Gantar za navadno večino
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je lani novembra ob srečanju s prvakinjo Hrvaške narodne stranke Vesno Pusić izrazil mnenje, da za ratifikacijo arbitražnega sporazuma zadostuje navadna večina, ker se vse takšne ratifikacije, kot je dejal, sprejemajo na tak način. Slovenija z ratifikacijo ne prenaša suverenosti na neko drugo državo ali mednarodno organizacijo, zato je s tega vidika jasno, da je po ustavi in zakonodaji zadostna navadna večina, je pojasnil svoje mnenje.

Njegova gostja Pusićeva je bila v nasprotju z njim prepričana, da je za sprejetje arbitražnega sporazuma potrebna dvetretjinska večina, saj bi po njenem mnenju morale pri takšnih odločitvah sodelovati vse pomembnejše državne stranke. Hrvaški sabor je potem 20. novembra lani res potrdil arbitražni sporazum z dvetretjinsko večino.

Kot je znano, so poslanci državnega zbora 2. februarja letos zavrnili predlog zakona, po katerem bi za ratifikacjo arbitražnega sporazum s Hrvaško potrebovali dvetretjinsko večino. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je v imenu predlagatelja poudaril, da je dvetretjinska večina nujna, ker bodo arbitri na podlagi arbitražnega sporazuma prvič v zgodovini Slovenije določili mejo na morju. S tem ne samo da bodo spremenili Temeljno ustavno listino, ampak bo na arbitre preneseno izvajanje dela suverenih pravic. Predlagatelja sta podprla tudi SDS in SNS. Koalicijske stranke so se sicer strinjale s predlagateljem, da gre za izjemno pomemben sporazum, a so predlog zakona zavrnile zato, ker je po njihovem sporen z vidika zakonodaje.

Pavliha: Ustavno sodišče je med vrsticami sugeriralo dvetretjinsko večino
Pred dnevi je strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha v odzivu na odločitev ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu opozoril, da se je sodišče sicer izognilo odločitvi o primerni glasovalni večini za odločanje v državnem zboru, a med vrsticami sugeriralo dvetretjinsko večino vseh poslancev. Sodišče se je izognilo odločitvi o primerni glasovalni večini za odločanje v državnem zboru, čeravno je v 62. in 63. točki opozorilo državni zbor, naj pretehta, ali ne bi bilo smiselno spremeniti ustave, da ne bi moglo priti do protiustavnosti slovenskih zakonov in drugih aktov, s katerimi bo Slovenija uresničila odločbo arbitražnega sporazuma. Sodišče je tako po njegovem mnenju med vrsticami sugeriralo dvetretjinsko večino vseh poslancev, ki je potrebna za ustavne spremembe, tudi glede arbitražnega sporazuma, ker odločitev arbitraže lahko poseže v drugi razdelek temeljne ustavne listine.

Cerarjev predlog poti do ratifikacije
Miro Cerar, strokovnjak za ustavno pravo, pa ima svoj predlog v zvezi z ratifikacijo. Meni, da je "edina prava pot do ratifikacije arbitražnega sporazuma ta, da se v DZ z dvetretjinsko večino najprej na ustavni ravni določi, da je državno mejo mogoče določati tudi na podlagi mednarodnega sporazuma ali arbitraže, potem pa se s čim višjim parlamentarnim konsenzom in brez referenduma odloči o ratifikaciji".