Proti so glasovali poslanci koalicijskih SD-ja, LDS-a, Zaresa in Desusa, za pa ob predlagateljih zakona, poslancih SLS-a, še opozicijski SDS in SNS.

Sprejetje zakona, ki bi določal, da lahko parlament arbitražni sporazum o določanju meje s Hrvaško potrdi le z dvetretjinsko podporo poslancev, so predlagali opozicijski poslanci iz SLS-a. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav meni, da je dvetretjinska večina nujna, ker bodo arbitri na podlagi arbitražnega sporazuma prvič v zgodovini Slovenije določili mejo na morju.

S tem ne samo, da bodo spremenili Temeljno ustavno listino, ampak bo na arbitre prenešeno izvrševanje dela suverenih pravic. Arbitražno sodišče bi lahko odločilo tudi v škodo Slovenije, od odločitve arbitrov pa je odvisno, ali bo Slovenija še naprej pomorska država, je še povedal Žerjav.

SDS in SNS zakon podpirata
Zakon so podpirali tudi v preostalih opozicijskih strankah SDS in SNS. Po mnenju SDS-a je namreč sporazum napisan v korist Hrvaške, po njegovem podpisu pa je Hrvaška znova postala radikalna, so prepričani. Zmago Jelinčič (SNS) je bil do vlade še bolj kritičen in jo je obtožil, da ji je vseeno za Slovenijo. V njegovi poslanski skupini so bili prepričani, da bi predlog zakona morali nujno sprejeti, saj arbitražni sporazum Slovenijo potiska nazaj v objem Balkana. Jelinčič je poslance še obtožil, da si ne upajo sprejeti odgovornosti in da jo prelagajo na pravne strokovnjake.

Kolicija upošteva mnenje zakonodajne službe
A koalicija je že v predstavitvi mnenj napovedala, da predloga zakona ne bodo podprli, kar se je nato na glasovanju tudi zgodilo. Poslanske skupine koalicijskih strank so se strinjale s predlagateljem, da gre za izjemno pomemben sporazum, a so predlog zakona zavrnile zato, ker je sporen z vidika zakonodaje, pa tudi zato, ker menijo, da ne bi ničesar spremenil glede ravni podpore sporazumu.

Po njihovih besedah so namreč upoštevali mnenje zakonodajno-pravne službe DZ-ja, ki je poudarila, da obstajajo resni pomisleki glede ustavne dopustnosti sprejetja zakona, ki bi določal potrebno večino za sprejetje drugega zakona. Ugotovila je še, da zahtevnejšo večino za sprejetje zakona lahko predpiše samo ustava in ne zakon ali drug pravni akt, ki je hierarhično nižji od ustave.