Vlada je po besedah Radovana Žerjava v mnenju zapisala, da se glede na to, da so v temeljni ustavni listini meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko urejene z mednarodnimi pogodbami, ki so hierarhično nižje od ustave, lahko kopensko mejo s Hrvaško "uredi bodisi z neposredno pogodbo bodisi z arbitražnim sporazumom, na kateri koli pravno veljaven način pa tudi morska meja, saj ustavnega izhodišča za morsko mejo temeljna ustavna listina ne vsebuje".

V Slovenski ljudski stranki ocenjujejo, da je trditev, da se lahko na kakršen koli način uredi kopensko mejo s Hrvaško, morsko pa s katerim koli pravnim aktom, ker v temeljni ustavni listini ni določena, zelo neodgovorna in sprenevedajoča. V stranki so znova poudarili, da je arbitražni sporazum slab, ker ne omogoča ustrezne in pravične rešitve, kar je po mnenju stranke nedvoumna ohranitev teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami. Žerjav je prepričan, da je zato, ker arbitražni sporazum določa nove meje Slovenije, za njegovo ratifikacijo v DZ-ju obvezna dvotretjinska večina.

Vlada podrobnosti o odgovoru na strokovna mnenja pravnih strokovnjakov o sporazumu, ki ga je sprejela na torkovi seji, ni posredovala javnosti. Iz vlade so sporočili le, da so se v odgovoru opredelili do nekaterih stališč strokovnjakov in z argumenti zavrnili trditve, da bi bil arbitražni sporazum v nasprotju z ustavo in temeljno ustavno listino.