Ministrstvo za zunanje zadeve je namreč na ustavno sodišče poslalo vse gradivo, povezano s pripravo, podpisom in z ratifikacijo sporazuma s Hrvaško.

Kdaj obravnava, ni znano
Generalna sekretarka ustavnega sodišča Jadranka Sovdat ni mogla napovedati, kdaj naj bi ustavni sodniki prejeto dokumentacijo obravnavali, njene vsebine pa ni želela komentirati.

Radio Slovenija je pred tem poročal, da naj bi vlada gradivu, ki ga je poslala v presojanje ustavnemu sodišču, dodala stališča pravnikov Rajka Pirnata, Janeza Čebulja in Mira Cerarja, ki so izrazili najglasnejše dvome o načinu postopka sprejemanja arbitražnega sporazuma in tudi o njegovi vsebini.

Predlog dopolnjen z navedbami javnosti
Vlada je besedilo dopolnitve predloga za izrek mnenja o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo določila na torkovi dopisni seji. Poleg tega je MZZ pooblastila, naj ustavnemu sodišču posreduje še vsa druga potrebna gradiva.

Svoj predlog je ministrski zbor dopolnil z navedbami strokovne in druge javnosti, iz katerih izhajajo pomisleki o skladnosti arbitražnega sporazuma z ustavo in temeljno ustavno listino. K temu je vlado konec novembra pozvalo samo ustavno sodišče. Ob tem ji je naložilo, naj k predlogu priloži pripravljalna druga gradiva, ki so povezana s pripravo, podpisom ali z ratifikacijo sporazuma.

V središču točka 3a
Vlada se je na poziv odzvala takoj, pri čemer je ustavno sodišče vprašala, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave in v povezavi z drugim poglavjem temeljne ustavne listine.

Ustavno sodišče je nato odločilo, da bo o skladnosti arbitražnega sporzuma z ustavo odločalo "absolutno prednostno".