Ustavni sodniki so za lažje odločanje o členu 3a sporazuma, ki govori o stiku Slovenije z odprtim morjem, zahtevali, naj vlada predstavi konkretne zadržke strokovne javnosti. Ob tem so želeli še dokumentacijo, povezano s pripravo, podpisom in ratifikacijo sporazuma.

Po poročanju Radia Slovenija je vlada zato gradivu, ki ga je poslala v presojanje ustavnemu sodišču, dodala stališča Rajka Pirnata, Janeza Čebulja in Mira Cerarja, ki so izrazili najglasnejše dvome o načinu postopka sprejemanja arbitražnega sporazuma in tudi o njegovi vsebini.

Vsi postopki so zamrznjeni
Dokler ustavno sodišče ne sporoči odločitve, so vsi postopki, povezani tako s predhodnim posvetovalnim referendumom in tudi z odločanjem v državnem zboru, zamrznjeni.

Kot je znano, je vlada ustavne sodnike zaprosila za mnenje, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave in v povezavi z določbo drugega razdelka temeljne ustavne listine.

Čeprav je sodišče sklenilo, da bo o tem odločalo "absolutno prednostno", pa vseeno ni mogoče napovedati, kdaj bo svojo odločitev tudi sprejelo. V javnosti se kot rok največkrat omenja konec januarja.

O sporazumu so se razgovorili tudi pravniki
Kaj mislijo o arbitražnem sporazumu, so ob podeltivi priznanj najbolj vplivnim slovenskim pravnikom pojasnili nekateri izmed njih. Profesor na pravni fakulteti v Ljubljani Miro Cerar je tako poudaril, da arbitražni sporazum v takšni obliki pomeni bistveno večje tveganje za Slovenijo kot za Hrvaško. Po njegovem mnenju je Slovenija s podpisom sporazuma pristala na minimalistično izhodišče, pri katerem se razpravlja le še o stiku teritorialnega morja z odprtim morjem, pozablja pa se na širši kontekst vprašanj, pri katerih bi morali biti enako odločni in bi morali uveljavljati svoje legitimne in legalne interese.

Prepričan je tudi, da je politika zatajila, ker ni dosegla višje stopnje konsenza pri podpori sporazuma, referendum pa se mu zdi težko sprejemljiv, saj politika ne bi smela prelagati odločitve na ljudstvo, ki bo težko razumelo vsebino sporazuma. Zdaj je zelo pomembna tudi odločitev ustavnega sodišča.

Bučar proti tajni diplomaciji, Pavliho moti "stik"
Predsednika prve demokratično izvoljene slovenske skupščine Franceta Bučarja zelo moti način, na katerega je bil arbitražni sporazum sprejet. Tajna diplomacija po njegovih besedah politiki ne daje odveze odgovornosti do tistih, v imenu katerih se pogaja. S podpisom sporazuma pa "nas je politika postavila v sila neprijetno in neugodno situacijo," je poudaril. Bučar odločno nasprotuje referendumu in meni, da mora odgovornost prevzeti politika.

Strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha pa je poudaril, da Slovenija zgodovinsko gledano izgublja svoje ozemlje in morje, to pa se lahko zgodi tudi na podlagi arbitražnega sporazuma. Sporazum je po njegovem mnenju slab, Slovenija pa bi svoje zahteve lažje uresničila, če bi bilo v njem izrecno določeno načelo zunanje pravičnosti. V sporazumu ga moti tudi beseda "stik" z odprtim morjem in po njegovem mnenju je bilo bistveno boljše prvotno besedilo, ki je govorilo o dostopu do odprtega morja.

Kresalova: "Vlada stoji za dogovorom"
Nasprotno mnenje ima ministrica za notranje zadeve in pravnica Katarina Kresal. Pravi namreč, da je treba na reševanje spora s Hrvaško gledati širše. Nacionalni interes Slovenije ni samo določitev pravične meje s sosednjo državo, temveč tudi da Hrvaška čim prej vstopi v EU in se schengenska meja premakne na južno hrvaško mejo.

Vlada je po besedah Kresalove prevzela svojo odgovornost in stoji za sporazumom. S tem, ko se odločitev spora prepušča tretjemu, se prevzema določeno tveganje, lahko pa se v veliki meri določi parametre, kakšni bodo sklepi spora. Ima pa ministrica pomisleke glede referenduma zavrača in se sprašuje, zakaj potem sploh imamo referendume.