Odločitvi ustavnega sodišča bo namreč najverjetneje sledil referendum, nato pa še ratifikacija v državnem zboru. Samuel Žbogar je arbitražni sporazum sicer označil kot velik uspeh celotne slovenske diplomacije. Ob tem pa je dodal, da "težavna vprašanja, ki se odpirajo ob odnosih s sosednjimi državami, niso posledica slabe zunanje politike, pač pa dejstva, da se ta vprašanja v preteklosti enostavno niso rešila."

Na ministrstvu so zadovoljni, da jim je v enem letu uspelo sporna vprašanja s Hrvaško pripeljati do stanja, ki so ga prevzeli, ko je bila hrvaška ustavljena v pogajanjih z EU-jem, do stanja, ki je danes, ko je podpisan arbitražni sporazum in potrjen na obeh vladah ter v čakanju na ratifikacijo.

Žbogar pričakuje pozitiven izid referenduma
Žbogar pričakuje, da se bodo volivci na referendumu odločili za arbitražni sporazum. Priznal je, da je celoten proces okoli sporazuma morda daljši, kot je običajno za ratifikacijo dvostranskih sporazumov. Ker gre za pomemben dvostranski sporazum, Žbogar meni, da si je pomembno vzeti čas za vse postopke, ki so potrebni, da bo odločitev pravilna.

Minister je na novinarski konferenci ob prvem letu mandata zavrnil očitke SDS-a, češ da vlada ne misli resno in da prelaga odgovornost na ustavno sodišče, ko v ustavno presojo predlaga le člen 3a, ki govori o določanju meje na kopnem in na morju. Vlada je prepričana, da ni sporazum v ničemer v nasprotju z ustavo, je pojasnil Žbogar, a so zaradi pomislekov javnosti zahtevali presojo omenjenega člena. Za ta člen so se odločili, ker ustavno sodišče potrebuje konkretne vsebinske usmeritve, ne pa odločanje o celotnem sporazumu.

Tako ne bi bilo primerno vprašanje ustavnemu sodišču, s kakšno večino naj se sporazum sprejema v DZ-ju. Žbogar je dejal, da ustavno sodišče ni posvetovalni organ vlade, sam pa meni, da je za ratifikacijo sporazuma v DZ-ju zadostna navadna večina. Upa tudi, da bo opozicija vendarle podprla sporazum.