Ustavno sodišče je na začetku letošnjega leta odločilo, da je različno financiranje osnovnošolskih programov javnih in zasebnih šol neustavno, in je razveljavilo določbo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, po kateri zasebni šoli za izvajanje javno veljavnega osnovnošolskega programa pripada 85 odstotkov sredstev, ki jih prejemajo javne šole.

Poslanci bi morali po odločbi ustavnega sodišča uzakoniti, da mora država v enaki meri financirati javne in zasebne osnovne šole, v čemer zagovorniki javnega šolstva vidijo osnovo za razcvet zasebnih osnovnih šol in zaton javnega šolstva.

Poslanci štirih koalicijskih in opozicijskih strank, SD-ja, DeSUS-a, ZL-ja in ZaAB-ja so se zato odločili, da bi namesto noveliranja zakona o financiranju izobraževanja skušali novelirati slovensko ustavo. Pobudnik ustavne spremembe, vodja poslancev SD-ja Matjaž Han, je dejal, da je javno šolstvo že tako ali tako deležno velikih finančnih pritiskov in ga je odločitev ustavnih sodnikov, ki je porušila mejo med javnim in zasebnim šolstvom, še bolj porinila ob rob.

"V SD-ju nimamo zamer do zasebnega šolstva in s predlogom ustavnih sprememb nočemo spreminjati odločbe Ustavnega sodišča. S spremembo ustave želimo zgolj postaviti mejo med zasebnim in javnim šolstvom," je povedal Han in dodal, da se zasebno šolstvo ne sme širiti na račun oženja javnih šol.

Pomoč ustavnim sodnikom
Predlagana ustavna sprememba pa naj bi bila po razlagi vodje poslancev ZaAB-ja Janija Möderndorferja celo pomoč ustavnim sodnikom pri razumevanju ustave. "V resnici je to pomoč ustavnemu sodišču, ki je o financiranju zasebnega šolstva odločalo dvakrat, leta 2011 in 2014, torej imajo težave z razumevanjem tudi na ustavnem sodišču, zato je treba jasno zapisati v ustavo, kako razmejiti javno in zasebno šolstvo. Le-tega podpiramo, ne moremo pa ga zliti v eno," je razložil Möderndorfer.

Premalo glasov?
Ustavo je mogoče spremeniti le z dvetretjinsko večino, torej je potrebnih 60 glasov. Predlagatelji tokratne ustavne spremembe pa imajo zagotovljenih le 26 glasov. Dovolj glasov bi jim zagotovila le največja parlamentarna stranka SMC, ki svojih podpisov pod pobudo ni dodala, bo pa, kot je zatrdila voditeljica poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer "konstruktivno sodelovala, če bodo postopki za ustavno spremembo sproženi". V SMC-ju sicer menijo, da je predlagana sprememba v nasprotju z 20. točko obrazložitve ustavnega sodišča.

Nasprotovanje NSi-ja in SDS-a
Pobudnik ustavne spremembe Matjaž Han je obžaloval, da k podpisu pobude ni pristopil SMC. Želi pa si, da bodo med razpravo na ustavni komisiji prepričali tudi poslance SMC-ja. Opozicijski strani NSi in SDS sta pobudo že označili kot nazadnjško oz. za izigravanje odločitve ustavnega sodišča in veljavne zakonodaje