Pomembno je, da človekovo stisko prepoznajo njegovi bližnji, saj posameznik pogosto ne zbere dovolj moči, da bi poiskal strokovno pomoč. Ko se človek sooči s stisko, pogosto dvomi o svojih odločitvah in se težje loti iskanja strokovne pomoči. Zato je pomembno, da pogovor z njim začnejo njegovi bližnji in ga vprašajo, kako se počuti in če ga kaj skrbi, je na novinarski konferenci poudarila predsednica Slovenskega društva za preprečevanje samomora Anamarija Zavasnik.

Če bližnji ugotovijo, da je stiska posameznika resna, naj ga vprašajo, koliko časa bo lahko stisko še prenašal. Če se izkaže, da je posameznik na koncu svojih moči, naj na koncu vprašajo tudi, če kdaj pomisli na samomor. V primeru pritrdilnega odgovora naj se bližnji po njenih besedah s posameznikom v stiski pogovorijo in skušajo z njim ugotoviti, kaj ga vendarle drži pri življenju, prav tako naj mu skušajo poiskati strokovno pomoč.

Leta 2021 samomorov nekoliko več

Število samomorov se je v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 nekoliko povečalo, je pojasnila Saška Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skupno je lani zaradi samomora umrlo 432 oseb, od tega 338 moških in 94 žensk. Pri tem so nekoliko več samomorov zaznali v starostni skupini od 15 do 19 let in pri starostni skupini nad 50 let. V zadnjih letih število samomorov glede na starostne skupine niha, zato je pri interpretaciji potrebna previdnost, je opozorila.

Raziskovalci v tujini in Sloveniji so ugotovili, da se v prvih 15 mesecih epidemije število samomorov ni povečalo, čeprav se je povečalo število duševnih stisk. Zato kljub rasti števila samomorov v letu 2021 tega ne moremo neposredno povezati z epidemijo covida-19, lahko gre zgolj za posledico slučajnih nihanj med leti.

"Kar vemo, pa je, da moramo zdaj bolj kot kadar koli prej svoje napore usmeriti v preprečevanje samomora," je dejala in dodala, da morajo biti napori plod sodelovanja različnih sektorjev, ne samo zdravstva. Ob tem je poudarila, da je samomor posledica zapletenega in hkratnega delovanja več dejavnikov, zato je težko izpostaviti zgolj en vzrok.

32. svetovni kongres

Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar je ob tem napovedala 32. svetovni kongres Mednarodnega združenja za preprečevanje samomora, ki bo v organizaciji univerze v Piranu potekal septembra prihodnje leto.

Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo 112 ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, kjer so dosegljivi na telefonski številki 01 475 06 70.

Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123, Telefon za otroke in mladostnike Tom je od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo klic v duševni stiski, ki deluje v organizaciji Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.