Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju tako predvideva, da bi bili samozaposleni upravičeni do nadomestila četrti dan zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov in ne šele 31. delovnega dne, kot to velja zdaj. V Levici ob tem opozarjajo, da so s tem v bistveno slabšem položaju od drugih zavarovancev, čeprav ves čas plačujejo prispevke za socialno varnost.

"Trenutna ureditev sili ljudi v to, da delajo, tudi ko so bolni, po drugi strani pa ogroža njihovo socialno varnost. Problem je resen, ker je samozaposlitev sama po sebi dejavnik zdravstvenega tveganja, tveganje revščine pri samozaposlenih pa je skoraj petkrat večje kot pri zaposlenih," je ob predstavitvi novele poudaril Kordiš in dodal, da je podobno ugotovil že tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, kjer so s pregledom mednarodnih raziskav potrdili domnevo, da je zdravstveno stanje samozaposlenih slabše kot zdravstveno stanje zaposlenih pri delodajalcih.

Tudi OZS si želi manj dni do izplačila nadomestila
Ob tem je Kordiš dejal, da je Levica že marca predlagala vladi, naj to uredi v okviru zdravstvene reforme, a je vlada pobudo zavrnila. "Ker vlada za težave samozaposlenih nima posluha, smo v Levici sami pripravili novelo zakona." Kordiš ob tem poudarja, da je to sicer prvi korak k reševanju težav delavcev, ki delajo v prekarnem delovnem razmerju. "Težave prekarnih delavcev bomo dokončno odpravili šele, ko bomo izkoreninili prekarnost, a ti delavci ne morejo čakati, temveč pomoč potrebujejo sedaj. Samozaposleni vplačajo 112 milijonov zdravstvenih prispevkov, zato imajo vso pravico do bolniškega nadomestila."

Predlog za skrajšanje čakanja na nadomestilo zaradi zdravstvene zadržanosti od dela pozdravljajo tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS), kjer so sporočili, da si že "vrsto let prizadevamo, da bi breme nadomestil v času bolniškega staleža prej prešlo z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije". V obrtni zbornici so to zahtevo sicer vključili v Zahteve slovenske obrti in podjetnikov 2017, kjer so sicer zahtevali, da bi breme nadomestil v času bolniške odsotnosti z delodajalca na ZZZS prešlo že 20. delovni dan in ne 30., enako pa naj bi veljalo tudi za samozaposlene.

Kazni za izkoriščanje s.p.-jev
A po predlogu Levice bi bili do nadomestila zaradi bolniške odsotnosti že četrti dan upravičeni le samozaposleni, ki ne zaposlujejo delavcev, in ne vsi delodajalci. V predlogu so tako zapisali, da imajo samozaposleni, ki ne zaposlujejo delavcev, "praviloma najnižje prihodke in nimajo možnosti, da bi jih kdo nadomeščal v času bolezni". Ob tem se sicer zavedajo, da bi zgolj taka omejitev lahko vplivala na spodbujanje "prisilnih" oziroma "lažnih samozaposlitev", se pravi samozaposlitev za delo izključno pri enem delodajalcu.

Prav zaradi te nevarnosti so k svojemu predlogu dodali tudi člen, po katerem bi morala fizična ali pravna oseba, pri kateri je samozaposleni opravljal delo v obliki prikritega delovnega razmerja, ZZZS-ju vrniti nadomestilo, ki bi ga ZZZS izplačal samozaposlenemu. Podlaga za tako vračilo bi bila sodba delovnega sodišča ali odločba inšpektorata. Po mnenju Kordiša tak predlog ne bi smel naleteti na nasprotovanje pri poštenih delodajalcih, ki spoštujejo delovno zakonodajo.