Poslanka NSi-ja Iva Dimic je predsednika vlade Marjana Šarca vprašala, kako bo vlada rešila program otroške srčne kirurgije, da bo varen za obolele otroke, in kako bo povrnila zaupanje ljudi v zdravstveni sistem.
Šarec je odvrnil, da dogajanja pod prejšnjo vlado, ko je bil inštitut ustanovljen, ne želi komentirati, saj ga ni bilo zraven. Sam se je še pred potrditvijo vlade srečal z Igorjem Gregoričem, navzoč je bil takrat še prihodnji zdravstveni minister Samo Fakin. Pogovarjali so se o več vidikih delovanja instituta in vsem je bil skupen cilj vrnitev zaupanja, je dejal Šarec. Po nastopu vlade so se odločili, da bo inštitut ostal pod UKC-jem Ljubljana, za to obstaja vrsta razlogov, nekateri so statutarno-pravne narave, pa tudi to, da UKC zdaj zagotavlja, da program deluje. Premier je še razkril, da se je srečal s predstavnikoma staršev in da so se strinjali, da zadeva potrebuje mednarodni nadzor.
Jelinčiča zanimajo migracije
Vodja poslanske skupine SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti je premierju postavil vprašanja v povezavi z naseljevanjem tujcev v Sloveniji. Zanimalo ga je, koliko tujcev je v Sloveniji, koliko izmed njih ima dovoljenje za delo, kje ti tujci delajo ter koliko otrok in sorodstva je s sabo pripeljal vsak tujec z delovnim dovoljenjem.
Šarec je odgovoril, da ima 172 tisoč tujcev veljavno dovoljenje za prebivanje. Zavod za zaposlovanje je izdal 39 tisoč delovnih dovoljenj in izdaj soglasij k dovoljenju za bivanje in delo, pri čemer tega dovoljenja ali soglasja ne potrebujejo vsi. Delovno dovoljenje s sabo povleče tudi vprašanje stalnega in začasnega prebivališča, pri čemer imamo pri nadzoru težavo, ki ne velja samo za tujce, je povedal premier. Težave so na več področjih evidenc, zlorabe so tudi npr. pri prejemnikih socialne pomoči.
Šarec je poudaril, da bo več treba narediti na področju pravih in kakovostnih evidenc o prebivanju tujcev ter o njihovem koriščenju socialnih transferov. Kot je poudaril, te evidence ne bi smele vsebovati zgolj številk, ki bi še naprej omogočale zlorabe sistema.
Povedal je, da se tujci v Sloveniji lahko zaposlijo samo na odprta delovna mesta, kjer ni dovolj zanimanja, denimo pri betonerjih ali kuharskih pomočnikih. Naštel je še, da je veljavnih 11 tisoč dovoljenj za začasno prebivanje zaradi zaščite družine. Letos je otroški dodatek prejemalo 18 tisoč otrok tujcev mesečno, večina otrok iz držav nekdanje Jugoslavije, kar je šest odstotkov skupnega števila upravičencev.

O gradnji nove cevi karavanškega predora
Vprašanje glede izvajanja projekta gradnje druge cevi avtocestnega predora Karavanke je Šarcu postavil poslanec SDS-a Zvonko Černač. Po njegovi oceni bo projekt izveden za vsaj 14 milijonov evrov predrago. Poslanec največje opozicijske stranke je prepričan tudi, da odločitev državne revizijske komisije, da turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret izloči iz razpisnega postopka, ni bila neodvisna in strokovna, pač pa izrazito politična. Pri tem je izpostavil, da so trije člani komisije obenem člani koalicijskega SD-ja.
Pogovori z Avstrijo so se začeli že zdavnaj in vsi so se strinjali, da je treba dobiti drugo cev čim prej, potem pa sta tehnični in gradbeni odbor izvedla postopke in sledil je razpis, je naštel. Kdor pa je kdaj izvajal investicije, ve, da je področni zakon daleč od optimalnega. Kot premier delovanja revizijske komisije ni želel komentirati, lahko le sproži pripravo spremembe zakonodaje. Navedbe, da državno revizijsko komisijo obvladuje ena koalicijska stranka in da gre za kršitve pravil ali celo kazenskega zakonika, pa naj poslanec posreduje pristojnim organom, je pozval Marjan Šarec. Članstvo v stranki je osebna odločitev in premier ne more hoditi po ustanovah ter soditi ljudi po politični pripadnosti, je dodal.
Izrazil je upanje, da bi se tudi z njihove strani ta cev začela čim prej graditi. "Kajti če bomo tudi tukaj zamudili, to zagotovo ne bo dobro za izkoriščanje naše geostrateške lege, ki je zelo pomembna tudi za mednarodni transport. Podobno kot je situacija pri drugem tiru," je v odgovoru na poslansko vprašanje še povedal Šarec.
Nakup oklepnikov gre naprej
Poslanec Levice Miha Kordiš je Šarcu postavil vprašanje glede rebalansa proračuna za prihodnje leto in izdatkov za obrambo.
Šarec je poudaril, da se je država zavezala zagotavljati varnost državljanom. Leta 2004, ko je vstopila v Nato, se je zavezala tudi k dvigu porabe na dva odstotka BDP-ja. Vojsko potrebujemo, da smo suverena država, še posebej ob zadnjem dogajanju po svetu, "kar se lahko zgodi tudi pri nas". Denar za Slovensko vojsko se je ves čas zmanjševal, padel je s 447 milijonov evrov na 307, zdaj je čas, da se viša, je poudaril. Napovedal je, da bodo oklepnike 4x4, ki bodo nadomestili hummerje, tudi kupili.
Kordišu je še dejal, da je dilema, ki jo navaja – topovi ali maslo – napačna, saj da potrebujemo eno in drugo.
Denarja za raziskave in razvoj gotovo manjka
Vlada se zaveda, da je treba sredstva za znanost povečati na en odstotek BDP-ja do leta 2022, kar je tudi cilj koalicijskega sporazuma, je Šarec povedal v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana glede vlaganj v znanost. Se bo pa treba pred oblikovanjem proračuna po njegovih besedah odločiti, kje vzeti denar, in ga dati tja, kjer ga manjka, to pa je znanosti.
Prepričan je, da denarja za raziskave in razvoj zagotovo manjka, saj Slovenija na tem področju zaostaja za evropskimi državami. Ta tema bo sicer predmet koalicijskega usklajevanja, je dejal in dodal, da bodo temu področju namenili "potrebno skrb". Poudaril je, da pri nobeni stvari ne gre samo za denar, ampak tudi za načrtno in učinkovito porabo.