Pripravljene spremembe pokojninske zakonodaje niso pokojninska reforma, ampak se ukvarjajo le z najbolj perečimi izzivi, je v DZ opozoril premier Marjan Šarec. Korenito pokojninsko reformo bo treba šele pripraviti, kar pa bo vsekakor precej obsežnejše od načrtovanih trenutnih sprememb, je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje Danijela Krivca iz SDS-a, ki ga je zanimala nova pokojninska zakonodaja. Posebna pozornost bo namenjena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema, je dejal Šarec in ob tem pojasnil, da bodo v tem trenutku predlagani popravki zakona zadostovali, v prihodnje pa bo potrebna pokojninska reforma.

Ustanovitev demografskega sklada

Na vprašanje Franca Jurše iz DeSUS-a, ki ga je zanimala ustanovitev demografskega rezervnega sklada, je Šarec odgovoril, da naj bi se število upokojencev do leta 2070 po projekcijah povečalo za 20 odstotkov, izdatki za staranje pa z 22 na 28 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Sklad zato po premierjevih besedah ne bo zagotavljal višjih pokojnin, ampak trajnostno in stabilno izplačevanje pokojnin iz javnih sredstev, kar bo zniževalo pritisk na višanje odhodkov državnega proračuna zaradi spreminjanja demografske slike prebivalstva.

Minister za finance Andrej Bertoncelj je po njegovih besedah že oblikoval interno projektno skupino na ministrstvu za finance, katere naloga je priprava potrebnih strokovnih podlag za pripravo zakona o skladu. Osnovno vodilo je oblikovanje mednarodno primerljivega sklada, ki bo temeljil na načelih neodvisnosti, samostojnosti, varnosti, razpršenosti, donosnosti in likvidnosti upravljanja portfeljskih naložb, kar je ključno za izpolnjevanje njegovega poslanstva, je pojasnil. Ustanovitev sklada torej ne bo vplivala na obstoječ ali prihodnji pokojninski sistem, zato se z demografskim skladom ne more reševati problematike prilagajanja delovne dobe s podaljšanjem življenjske dobe, je še poudaril Šarec.

Tudi poslansko vprašanje poslanca Levice Mihe Kordiša se je nanašalo na področje starejših, in sicer poleg pokojnin tudi na dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa je premier dejal, da mu bo odgovor posredoval v pisni obliki.

Razprava o Šarčevi zavrnitvi nagovora Evropskega parlamenta

Zakaj ste odklonili nastop v Evropskem parlamentu, pa je premierja vprašala Ljudmila Novak, nosilka liste NSi za evropske volitve. Kot je dejala, gre za zamujeno priložnost, ko bi Šarec kot predsednik vlade lahko predstavil, kakšno vizijo prihodnosti Evrope ima Slovenija. Tak govor v Evropskem parlamentu v obdobju, ko smo v EU-ju na prelomnici, je namreč izredno pomemben, meni Novakova in dodaja, da je nedavno potekala javna razprava o tem, kakšen EU si želimo, in ti pogovori, tudi nastopi predsednikov v Evropskem parlamentu, pomenijo del te evropske razprave, je poudarila Novakova.

"Verjamem, da je vprašanje postavljeno dobronamerno, ravno toliko kot verjamem, da je Zemlja ploščata," pa je dejal Šarec, ki je bil v odgovoru oster do evropskih poslancev iz Slovenije, pa tudi kandidatov za evropske poslance. Kot je dejal, je cel teden je spremljal razprave, "karala me ni javnost, ampak evroposlanci in kandidati za evropske poslance", ki jim premier, kot je poudaril, ne more zaupati v njihovi dobronamernosti.

"Me pa veseli, da ste se vsi slovenski evropskih poslanci in kandidati povezali v branjenju predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija," je dejal premier in dodal, da je Tajaniju v četrtek na vrhu v Bruslju povedal, da je bila njegova izjava v Bazovici "nož v srce", zaradi njegovih izjav v zvezi z Mussolinijem pa ga tudi ni sram, da je vabilo zavrnil, je dejal Šarec. EU ima mnogo težav, začeti jih bo treba reševati, a dvomim, da jih bomo rešili z nagovorom evropskim poslancem dva meseca pred evropskimi volitvami, je nadaljeval premier. Opozoril je tudi, da je bil Evropski parlament, ko sta ga nagovorila premierja Slovaške in Malte, prazen. "To ni nič drugega kot navadno sprenevedanje, nabiranje političnih točk na moj račun," je dejal Šarec. Lepo, da ste se vsi združili proti meni, upam, da boste evropski poslanci znali biti tako združeni, tudi ko bo šlo za Slovenijo, je dejal.

Na njegove besede se je nato odzvala Novakova, ki je dejala, da je to, kar je povedal, "sramotno". V Evropskem parlamentu premierji ne govorijo samo evropskim poslancem, "ki ste jih vse povprek dali v nič", ampak evropski javnosti, je opozorila premierja. Gre za dveletno razpravo o viziji EU-ja, in ne za volilno kampanjo in evropske volitve, je vztrajala poslanka: "Tam bi se lahko izkazali, pa ste to priložnost zamudili. Lahko bi zablesteli, saj znate, cela Evropa bi se vam lahko nasmehnila," je glede nastopa v Strasbourgu dejala Novakova.

Šarec ji je na to še odvrnil, da bo izkoristil vsako priložnost, vendar v novem sklicu Evropskega parlamenta, nikakor pa ne bo hodil pred volitvami razlagat tridesetim poslancem, da se bodo potem lahko norčevali "z desne", da ga nihče ne posluša in da Slovenije nihče ne upošteva v svetu. Novakova je predlagala, da DZ opravi razpravo o tem, kakšna je vizija o prihodnosti EU-ja in katere so naše prioritete med predsedovanjem Uniji. DZ bo o njenem predlogu glasoval v torek.

Šarec je sicer v preteklem tednu pojasnil, da je vabilo z Evropskega parlamenta prišlo še v času, ko je bil premier še Miro Cerar, a je nato prišlo do predčasnih volitev. Po oblikovanju nove vlade pod vodstvom Šarca pa so iz Ljubljane Evropskemu parlamentu poslali vprašanje, ali bi morda parlament lahko nagovoril novi premier. Odgovor so dobili šele februarja, v katerem so predlagali, da bi Šarec evropske poslance nagovoril marca ali aprila, so pojasnili v njegovem kabinetu. Predsednik vlade se je nato odločil, da nagovor izpusti, ker bi bilo to tik pred koncem mandata Evropskega parlamenta

Ob robu današnje seje DZ-ja pa je Cerar novinarje opozoril, da gre za dezinformacije, saj sam vabila za nagovor Evropskega parlamenta nikoli ni prejel. "Če bi ga prejel, bi za to zanesljivo izvedeli vsi, ker bi se nanj odzval," je zatrdil Cerar.

Tudi Šarec je v izjavi novinarjem dejal, da Cerar ni zavrnil vabila za nagovor, pač pa potem ni bil več premier. "To je bistvo. Tukaj ste zapeli za nekaj, kar nima pomena. Cerarju je vmes prenehala funkcija, zato niti ni mogel govoriti pred Evropskim parlamentom," je pojasnil Šarec.
Nasprotno kot Cerar pa je Šarec zatrdil, da je vabilo za nagovor Evropskega parlamenta prišlo v času, ko je bil Cerar še premier. Zatem je premiersko funkcijo po njegovih besedah prevzel sam in odgovorili so, da jih to zanima. "Potem iz Tajanijevega kabineta dolgo ni bilo odgovora," je pojasnil Šarec.

Vprašanja ministrom

Poslancem na redni seji državnega zbora odgovarjajo tudi ministri. Poslanec SDS-a Andrej Šircelj je v poslanskem vprašanju Bertonclju izpostavil, da je v sporazumu o sodelovanju med koalicijo in Levico okoli 30 ukrepov, ni pa jasno, koliko bodo ti ukrepi stali. Kot je dodal, edina določba glede financ pravi, da je vsak ukrep prej treba ovrednotiti v luči javnih financ.

Bertoncelj je pojasnil, da podpisani sporazum določa formalne in vsebinske okvire projektnega sodelovanja med koalicijo in Levico. Na vsebinski ravni so opredeljena področja, na formalni ravni pa postopki načina usklajevanja med podpisnicami sporazuma. Minister je poudaril, da je iz sporazuma jasno razvidno, da je treba vsak ukrep prej ovrednotiti v luči javnih financ.

"Vsak navedeni ukrep bo sproti usklajevan in voden skupaj z ministrstvom, pristojnim za posamezno področje, zaradi tega ni mogoče zdaj podati ocene finančnih učinkov," je še dodal Bertoncelj.