Obrambni minister Marjan Šarec se mudi na sestanku ministrov zveze Nato v Bruslju. Tam je komentiral mogoče modele razvoja Slovenske vojske (SV) in potrebo po njeni usposobljenosti glede na vse bolj zaostrene varnostne razmere v svetu.

Govorjenje o obveznem vojaškem roku "preuranjeno"

Sorodna novica Šarec: Slovensko prebivalstvo mora biti znova usposobljeno za obrambo države

Šarec je pred kratkim na posvetu v državnem svetu dejal, da mora biti slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države, kar je sprožilo špekulacije o morebitni ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.

Številne evropske države so ga znova uvedle, nekatere o tem razmišljajo, Slovenija pa "še ni tako daleč", je v Bruslju dejal Šarec. Kot enega od razlogov je navedel preureditev vojašnic, v katerih ni dovolj prostora za bivanje, prav tako pa niso izpolnjene nekatere druge zahteve za uvedbo tovrstnega naborništva."Tako je trenutno popolnoma prezgodaj govoriti, da bi kar koli uvajali v to smer," je povedal.

Poteka pa o tem razprava. Možnost popolnjevanja SV z obvezno rezervo in vojaki na obveznem služenju vojaškega roka vključujejo tudi pred kratkim predstavljeni dokumenti o novih obrambnih strategijah.

Rahlo boljši kadrovski trendi

Po Šarčevem mnenju je treba sprva zagotoviti dovolj kadra za profesionalno vojsko. Povedal je, da so lani prvič po letu 2010 imeli več kot 300 novih zaposlitev v vojski, kar je preseglo število odhodov v pokoj. Poleg tega je v pogodbeni rezervi že okoli 900 pripadnikov. Tako ima SV ob upoštevanju pogodbene rezerve več kot 7100 vojakov, je dejal. Spremembe na področju zaposlovanja, ki so jih začeli uvajati po njegovem prihodu na ministrstvo junija 2022, že dajejo rezultate, je še povedal. Med drugim so po njegovih besedah čas od oddaje vloge za zaposlitev do same zaposlitve skrajšali s približno štirih mesecev na okoli tri tedne.

Poudaril je, da ne gre še za trend, saj bo mogoče o tem govoriti šele čez več let. "To ni lahko delo. Tako lahko brez kakšnih zadržkov povem, da bomo videli v prihodnje, kako bo šlo naprej. Za zdaj kaže dobro, upam, da bo tako tudi ostalo."

Slovenija mora izpolniti nalogo na področju obrambe

Sorodna novica Trump bi "spodbujal" Rusijo, da napade članice Nata, ki ne prispevajo dovolj v obrambni proračun

Najverjetnejši kandidat republikancev na ameriških predsedniških volitvah Donald Trump je pred kratkim dejal, da bi Rusijo spodbudil k napadu na članice Nata, ki ne izpolnjujejo finančnih obveznosti. Izjavil je tudi, da je nepravično, da so ZDA zavezane k obrambi 30 preostalih članic Nata.

"Slovenija mora opraviti svojo nalogo biti pripravljena na zaščito svojega prebivalstva in svojega ozemlja, kar tudi delamo," je po zasedanju obrambnih ministrov Nata povedal Šarec.

Zato nadaljujejo posodobitev Slovenske vojske in pridobivanje kadrov s spremenjenim pristopom, je dejal. Tretja komponenta, ki je po ministrovih besedah prav tako izjemno pomembna in brez katere tudi prvi dve nimata nobenega učinka, pa je, kako Slovensko vojsko integrirati v slovensko družbo, da bo ta vojsko prepoznala kot enega od stebrov nacionalne varnosti in obrambe.

"Če se bomo trudili za to, da se gre v tej smeri, potem ne bo pomembno, kaj kdo v tujini izjavlja, ampak bomo sami vedeli, da smo naredili vse, kar smo morali narediti za to, da imamo usposobljeno vojsko. To se mi zdi pravzaprav najpomembneje," je navedel slovenski obrambni minister.

Sorodna novica Stoltenberg opozoril Trumpa, naj ne spodkopava Nata

Letos bo po navedbah generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo izpolnilo 18 od 31 članic zavezništva. Slovenije ni med njimi, predvidoma bo namenila 1,31 odstotka BDP-ja. Cilj je, da bi dva odstotka dosegla leta 2030.

Šarec je pojasnil, da se je povečevanje obrambnih izdatkov zaradi lanskih poplav nekoliko upočasnilo, vendar pa se nominalno še vedno povečujejo.

Sorodna novica Slovenija bo za skoraj 147 miljonov nabavila nemški sistem zračne obrambe

Šarec se je ob robu zasedanja sešel z nemškim kolegom Borisom Pistoriusom. Ta mu je izročil podpisano listino med nemškim obrambnim ministrstvom in proizvajalcem sistema zračne obrambe srednjega dosega Iris-T za dobavo sistema Sloveniji.

Slovenski obrambni minister pa je podpisal tudi pismo o nameri za pridružitev zmogljivostni koaliciji za protizračno obrambo za Ukrajino, je obrambno ministrstvo sporočilo na družbenem omrežju X.

Nadaljnja podpora Ukrajini je bila sicer ena od osrednjih tem zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju, v okviru katerega je potekalo tudi zasedanje Sveta Nato-Ukrajina. Že v sredo pa je potekalo virtualno srečanje kontaktne skupine za podporo Kijevu pod vodstvom ZDA.