Ne bi smelo biti sporno, da je bil upor proti okupatorju upravičen, oborožena kolaboracija z okupatorjem pa ne, polastitev NOB-ja komunistične partije in revolucionarni teror nista bila upravičena, odpor proti temu pa je bil, so poudarili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU).

Slovenci imamo na 2. svetovno vojno na slovenskih tleh in dogodke neposredno po njej dva pogleda, ki so ju zakoličili zmagovalci in poraženci v odporu proti okupatorjem in bratomorni tragediji slovenskega naroda obenem. Zaradi dveh pogledov, v katerih ima vsaka stran svoje kraje spomina, imamo kot narod razklan zgodovinski spomin na eno ključnih obdobij slovenske preteklosti, so zapisali v izjavi o spravi ob 30-letnici samostojne slovenske države, ki jo je predstavil predsednik SAZU-ja Peter Štih.

"O izjavi bi pravzaprav lahko rekel samo tole, da je napisana v skladu z vrednotami, ki jih opredeljuje delovanje SAZU-ja kot neke nadpolitične povezovalke celotnega slovenskega občestva, in da v izjavi naslavljamo vprašanja, ki jih štejemo za temeljno etična. To se nam zdi, da so tiste stvari, o katerih bi se lahko poenotili in dosegli soglasje," je v izjavi po predstavitvi v predsedniški palači dejal Štih.

Pahor: Po tridesetih letih ubesedena slovenska sprava

Predsednika SAZU-ja je nato sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Ta je v svoji izjavi ocenil, da gre za izjemno dragocen dokument, ki prispeva k razčiščevanju našega odnosa do polpretekle zgodovine in v okviru naše prihodnosti tematizira naše vrednote. "V tridesetih letih je bilo storjenih veliko simbolnih in stvarnih dejanj, nikoli pa političnim institucijam oziroma institucijam nacionalnega pomena, kot je SAZU, ni uspelo sprejeti dokumenta, ki bi ubesedil slovensko spravo. To je danes vam, po tridesetih letih, uspelo," je poudaril.

S preteklostjo se je treba po navedbah SAZU-ja soočiti v vsej njeni resničnosti, saj je razčiščenje edina pot do katarze in pomiritve. To pa ne pomeni, da moramo imeti vsi enak pogled na dogajanje v drugi svetovni vojni v Sloveniji. Uniformiran pogled v demokratični družbi ni mogoč. Moramo pa imeti soglasje o temeljnih vrednotah, so prepričani.

Zelo kompleksno poglavje zgodovine

Druga svetovna vojna je bila v Sloveniji po njihovih navedbah zelo kompleksno dogajanje. V njej so se prepletali okupacija, osvobodilni boj, revolucija, protirevolucija, kolaboracija in državljanska vojna. Opažajo pa težnje, da bi eno poenostavljeno pripoved zamenjali z drugo, ki je diametralno nasprotna, osredotočena le na revolucijo in odpor zoper njo. A to je prav tako ideološka pripoved kot tista, ki naj bi jo zamenjali, le z drugačnim predznakom, so poudarili.

Narodnoosvobodilni upor je dober, revolucionarno nasilje slabo

Ko obsojajo revolucionarno nasilje, ne obsojajo hkrati tudi narodnoosvobodilnega upora, ki je po njihovih besedah "navdihujoče dejanje in eden od temeljev naše državnosti".

Ko pa obsojajo kolaboracijo z okupatorjem, prav tako ne obsojajo odpora proti revolucionarnemu nasilju.

Bratomorni spopad

Največja tragedija druge svetovne vojne v Sloveniji je bil bratomorni spopad med Slovenci samimi s številnimi žrtvami tako na partizanski kot tudi na nasprotni strani. Soodgovornost in krivdo zanj po navedbah SAZU-ja nosita obe strani, saj so bili na obeh straneh storjeni tudi številni zločini. Med njimi po svoji strahovitosti izstopa poboj tisočev domobrancev in civilistov, ki ga je komunistična oblast zakrivila takoj po koncu vojne, so poudarili.

Narodna sprava je bila leta 1990 splošno prepoznana kot pomembna podlaga za doseganje enotnosti, potrebne za narodno in državno osamosvojitev. Vrhunec spravnih prizadevanj je bila slovesnost v Kočevskem rogu, je spomnil Štih.

Dolg do mrtvih je bil na takšen način vsaj delno poravnan, a če naj bi dosegli družbeno soglasje o temeljnih stvareh našega narodnega bivanja, je predvsem potrebna sprava med živimi. "Kolikor je le mogoče, moramo popraviti krivice, prenehati z medsebojnimi obtoževanji, izključevanji in instrumentaliziranjem zgodovine ter pri vsem tem spoštovati drugače misleče," predlagajo.

Javnost, še zlasti njen politični del in vse dejavnike javnega življenja pozivajo, da se izjavi pridruži in deluje v skladu z njo v skrbi za skupno prihodnost.