Državni zbor je na izredni seji več ko 10 ur obravnaval interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja. Glavni očitki so bili poleg nezakonitega imenovanja direktorja policije tudi razmere na centru za varovanje in zaščito.

Na koncu razprave so za glasovali predlagatelji interpelacije - poslanci NSi-ja, SDS-a in dva samostojna poslanca. Poslanska skupina Gibanja Svoboda je stopila ministru v bran, v koalicijskih strankah SD in Levica pa so bili vzdržani.

Interpelacija na predlog opozicije

Interpelacijo ministra za notranje zadeve so v opozicijski stranki NSi pripravili novembra po sodbi upravnega sodišča, ki je ugotovilo kršitev v postopku imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića. Glavni očitki ministru so se poleg "nezakonitega imenovanja Jušića" nanašali na razmere na centru za varovanje in zaščito, poslabšanje varnostnega položaja v državi ter neukrepanje ob nasilju na območjih z romskim prebivalstvom. Podpise za vložitev interpelacije je poleg poslancev NSi-ja prispevalo tudi 24 poslancev SDS-a ter nepovezani poslanci Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh.

Predlagatelji interpelacije so poudarjali tudi kadrovsko problematiko v policiji, saj da je, kot so zapisali, policijske vrste v zadnjem letu in pol zapustilo 800 policistov, kar je skoraj desetina vseh zaposlenih. Na seznam očitkov so med drugim uvrstili še po njihovem mnenju slabo delovanje Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), sum oškodovanja javnih financ in negospodarno upravljanje javnih sredstev pri postavitvi petih stražarskih hišk, pa tudi sum oškodovanja javnih financ pri projektu helikopterske nujne medicinske pomoči, nabavi namenskih helikopterjev in organiziranju letalskih baz.

"Ne Jušić ne vlada ne kot minister nisem naredil nič narobe"

"V svojem mandatu sem vedno in povsod deloval transparentno, zakonito, odgovorno, predano in lojalno, konstruktivno kritiko sprejemam in tudi izredno spoštujem. Žal pa ni vsaka kritika konstruktivna, še manj pa upravičena. Tu trčim ob interpelacijo. Očitek, ki se pojavlja skozi več delov besedila interpelacije, je splošen očitek o poslabšanju varnosti v Sloveniji. Naj zelo jasno povem, da je Slovenija varna država. Slovenija je ena najvarnejših držav na svetu," je v odgovoru na interpelacijo v DZ-ju pojasnil notranji minister Poklukar.

"Ne pristajam na pavšalne navedbe predlagateljev, da je varnostna situacija v naši državi slabša zaradi migracij in družbenih skupin, kot so begunci in migranti. To retoriko tudi ostro zavračam. Z zavedanjem pomembnosti in prevencije ohranjanja visoke stopnje varnosti v državi smo uporabili tudi možnost na podlagi zakonika o schengenskih mejah, ki nam dovoljuje začasni ponovni nadzor na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko. Ukrep je bil uveden zaradi povečane stopnje terorizma v državah Evropske unije in deluje. Odpravljen bo takoj, ko bodo razmere to dopuščale," je dejal Poklukar in tudi zavrnil glasen očitek predlagateljev interpelacije, da ne obvladujejo varnostnih izzivov v občinah jugovzhodne Slovenije, kjer živi romska skupnost. Naj vam povem, da to ne drži. Na ministrstvu za notranje zadeve izzive romske problematike pospešeno rešujemo že od decembra leta 2023, je navedel.

Poklukar je glede dogajanja na centru za varovanje in zaščito opomnil, da je odredil izredni strokovni nadzor nad izvajanjem policijskih nalog. Policiji je na podlagi ugotovitev naložil ukrepe za izboljšanje stanja, k čemur je ta takoj pristopila. "Kot minister za notranje zadeve sem izvedel vse svoje zakonske pristojnosti in ukrepe," je v povezavi z dogajanjem na centru dejal minister.

Čeprav z delovanjem centra za varovanje in zaščito ni povsem zadovoljen, meni, da je to "zelo profesionalna enota policije z dolgoletno tradicijo", ki je sposobna brezhibno izvesti tudi najzahtevnejša varovanja.

Poklukar je vztrajal, da nedavna sodba upravnega sodišča, ki je ugotovila kršitev v postopku imenovanja zdaj že nekdanjega generalnega direktorja policije Senada Jušića, v ničemer ni spremenila statusa takratnega vodje policije. "Prav tako vztrajam, da ne Jušić ne jaz kot minister ne vlada nismo naredili popolnoma nič narobe," je dejal.

"Člani uradniškega sveta so soglasno potrdili, da Jušić izpolnjuje pogoje za generalnega direktorja policije. Zato sem ga vladi predlagal v imenovanje, kar je vlada Republike Slovenije tudi potrdila in ga imenovala za generalnega direktorja policije," je dejal.

Poklukar je tudi navedel, da izvajajo ukrepe za pridobivanje in zaustavitev odliva kadrov v policiji. "Brez skrbi, imamo zelo jasno vizijo, kako privabiti mlade ljudi v policijo, kako nadgraditi in modernizirati proces izobraževanja ter vzpostaviti karierni sistem znotraj policije," je zatrdil Poklukar.

Očitek predlagateljev, da je oškodoval javne finance pri projektu helikopterske nujne medicinske pomoči, se mu zdi neutemeljen, saj zakon o zdravstveni dejavnosti in iz njega izhajajoč pravilnik določata razmejitev pristojnosti med ministrstvoma za notranje zadeve in za zdravje.

"Nikakor ne pristanem na neosnovane očitke, polne populizma, demagogije, podučevanja, izkrivljanja dejstev in očitanja moje domnevne kazenske odgovornosti. Naj vas s tega mesta vseeno spomnim, da je v času prejšnje vlade politika kar direktno lomastila po operativnih štabih policij. V času demonstracij se še spomnite, kako je policija odnašala mirne protestnike, ki so brali ustavo pred stavbo državnega zbora, pa kako je oglobila mariborske dijake, ki so izrazili javni protest zaradi zaprte šole, in kaznovala raznašalca hrane, ki je brez maske jedel burek. Ste pozabili na 'špricanje' protestnikov s policijskim vodnim topom po Ljubljani in draž solzivca, ki je zaplenil center Ljubljane. Se še spomnite takratnega notranjega ministra, ki je hodil po Ljubljani obdan, oborožen s specialci. Verjamem, da se spomnite," je še Poklukar vrnil očitke predlagateljem interpelacije.

Čadonič Špelič: Zaradi ubogljivosti in želje ugajati šefu, je stanje na področju varnosti slabo

"Tako predsednik vlade kot Svoboda ne priznavata napak. Prepričana sem, da globoko v sebi vedo, da je bila odstranitev Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava napaka. Zaradi te napake je posledično prišlo do politizacije policije, krize vodenja, razkroja institucij in zaradi velike ubogljivosti in želje ugajati šefu, je stanje na področju varnosti slabo. Tako čutijo ljudje, tako govorijo ankete," je v uvodu v imenu predlagateljev interpelacije pojasnila poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič.

Ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju je očitala, da se je v času njegovega ministrovanja za osem odstotkov povečalo število kaznivih dejanj. "Preiskanost kaznivih dejanj pa od leta 2022 konstantno pada, kar po njenih besedah kaže na slabo vodenje policije. V navedenem obdobju se je za 43,5 odstotka zmanjšalo število odkritih kaznivih dejanj organiziranega kriminala. Povečalo pa se je število kaznivih dejanj gospodarskega kriminala za 18, mladoletniškega pa za 9,4 in splošne kriminalitete za +7 odstotkov," je naštela poslanka NSi-ja in dodala, da se je povečalo tudi število kaznivih dejanj zoper življenje in telo, najbolj pri posebno hudih telesnih poškodbah. Potem število kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, največ pri spolnem nasilju in pri posilstvih.

"Nikakor ne drži v javnosti večkrat izrečena Poklukarjeva trditev, da je slovenska policija pod njegovim vodstvom delovala dobro in da se je stopnja varnosti povečala. Povečalo se je število nasilnih kaznivih dejanj v vseh segmentih," je navedla.

"Za 9,4 odstotka se je povečalo tudi število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete. Posebej skrb vzbujajoče je, da je izredno velik porast zaznan pri kaznivih dejanjih nasilništva, kar za 26,8 odstotka. Saj se boste spomnili dogodkov v osnovni šoli Velika Dolina, pa v občini Škocjan, Šentjernej, Novo mesto, kjer povzročajo kazniva dejanja, žal v največji meri mladoletni Romi," je še pojasnila ter opozorila tudi na dogodke v centru za varovanje in zaščito: "Generalna policijska uprava je potrebovala kar osem mesecev za ugotavljanje nepravilnosti, potem še nadaljnjega pol leta, da bi jih odpravila in napake še vedno niso odpravljene."

Poslanec Anže Logar (Demokrati) pa je v imenu predlagateljev interpelacije Poklukarju očital njegovo ščitenje nezakonito imenovanega generalnega direktorja policije Senada Jušića.

"V odgovoru na interpelacijo zapišete: "Nezakonitosti imenovanja Senada Jušića za generalnega direktorja policije posledično upravno sodišče sploh ni moglo ugotoviti in tudi ni ugotovilo o nezakonitem imenovanju. Zato ne moremo in ne smemo govoriti." Pravnik Rajko Pirnat si je vendarle drznil govoriti. Rekel je, če je akt posebne natečajne komisije uradniškega sveta nezakonit, potem je gotovo nezakonito tudi imenovanje generalnega direktorja. Tako nazadnje veleva tudi zdrav razum," je pojasnil Logar.

"Ministru je dejal, da če bi bil res pošten in iskren politik, bi se moral strinjati, da nezakonito imenovan direktor ne more opravljati svoje funkcije niti en dan. Kakšen vtis v javnosti pa daje policija, če jo vodi nezakonito imenovan direktor, medtem ko od vseh preostalih zahteva zakonitost delovanja," je vprašal Logar. Ministru Poklukarju je še svetoval, da preprosto mora odstopiti, ker je predolgo toleriral nekaj, česar ni mogoče tolerirati.

Svoboda v bran Poklukarju

Poslanka Svobode Tereza Novak je poslance pozvala, naj interpelacijo zavrnejo, saj "ni utemeljena na dejstvih, temveč na insinuacijah in selektivnih interpretacijah". S tem bi podkrepili zavezo vrednotam in idejam, kot so liberalizem, humanizem ter delovanje za skupnost, ne pa "zgolj za lastne interese in korist".

Minister Poklukar se je po navedbah poslanke Novak odločno odzval na varnostne izzive Slovenije, kot so svetovni konflikti, migracijski tokovi in kriminalna dejavnost. Poleg tega je bil zelo odziven ob nepričakovanih varnostnih dogodkih. Pokazal je, da razume, kako v imenu varnosti ne gre žrtvovati vrednot, kot so človekove pravice, je o ministru dejala poslanka.

SD in Levica sta napovedala, da bosta pri glasovanju o interpelaciji vzdržana. Kot je pojasnil Damijan Bezjak Zrim (SD), so z obžalovanjem spremljali odstop Poklukarjeve predhodnice Tatjane Bobnar "prav na račun očitkov o vpletanju politike v policijo" in ovadbo predsednika vlade zaradi očitkov o vplivanju na delo policije. Kritičen je bil do ministrove izbire generalnega direktorja policije Senada Jušića. "Minister se je na nezakonito imenovanje generalnega direktorja odzval šele po opozorilih javnosti in nekako z rezervo obravnaval sklep upravnega sodišča, pa tudi druga opozorila med postopkom imenovanja Jušića," je dejal.

V SD-ju po njegovih besedah zahtevajo, da "minister in koalicija opravita nujen razmislek o spremembi načina imenovanja generalnega direktorja policije na način, ki v največji možni meri politično izključi iz postopkov imenovanja in izbire". Poslanec SD-ja je poudaril tudi "katastrofalno stanje v centru za varovanje in zaščito". Po njegovih besedah je nesprejemljivo, da takšno stanje v centru "vlada že kar 14 mesecev". "Navsezadnje pa gre za odgovornost ministra tudi zato, ker je na vodilno mesto v policiji imenovan neprimeren kader," je dodal. Vse navedeno po njegovih besedah ne bremeni zgolj ministra, ampak tudi ugled policije in preostalih varnostnih struktur.

Nataša Sukič (Levica) je bila kritična do NSi-ja, ki je pripravil interpelacijo, in več očitkov iz interpelacije označila za brezpredmetne, denimo o migracijskih razmerah. NSi-ju je očitala, da ne sklicuje, denimo, sej odborov ob številnih primerih femicida, da je ne motijo paradiranja pripadnikov skrajno desnih skupin po Ljubljani ter da jih tudi ni motil nekdanji notranji minister Aleš Hojs, ki ga je označila za najbrutalnejšega notranjega ministra v zgodovini države. "Toliko o vaši kredibilnosti. Zato o preostalih navedbah interpelacije in strokovnjaških ocenah iz nje, kot so razne preplačane stražarske hiške ali prepočasno delovanje Nacionalnega preiskovalnega urada, ne mislim tratiti besed," je pojasnila.

Poudarila pa je, da v Levici niso skrivali zaskrbljenosti ob razkritjih razmer v centru za varovanje in zaščito in glede dvomov pri imenovanju Jušića. Spomnila je, da so se zavzeli za Jušićev odstop. S tem je Jušić razbremenil policijo in "konec koncev tudi ministra Poklukarja", je pojasnila. Strinjajo pa se, da bo treba v centru marsikaj "spraviti v red, saj so bila zaradi slabega delovanja ogrožena življenja varovanih oziroma ogroženih oseb". Po njenih besedah pričakujejo, da bosta minister in novo vodstvo policije z napovedano reorganizacijo uredila to enoto policije.

Številni očitki opozicije

Andrej Kosi je pojasnil, da v SDS-u interpelacijo podpirajo, "saj bi poslušni minister moral že zdavnaj odstopiti zaradi suma oškodovanja javnih financ, zlorabe uradnega položaja, odgovornosti za številne nepravilnosti v delovanju policije, predvsem pa odgovornosti, da je policijo popeljal na dno in ji grozi celo kolaps". Kot je dejal Kosi, Poklukar ni storil ničesar, da bi se stanje izboljšalo. "Obnaša se, kot da se v policiji cedita med in mleko. Državljane in državljanke prepričuje, da živimo varno in da policija dela dobro, čeprav v resnici iz leta v leto živimo vedno bolj v strahu," je dodal.

Očitke je strnil v zgodbo o "janšistih in golobistih", v okviru katere je med drugim poudaril, da se varnost v državi slabša, pri čemer se je dotaknil tako varnostne situacije v jugovzhodnem delu države kot tudi migracij in hudodelskih združb, ki "med sabo obračunavajo kar sredi dneva". Po njegovih besedah zdesetkana policija ne zmore več opravljati nalog, ki jih je dolžna izvajati, v vodstvenih vrstah pa izvajajo različne spletke. Ministru je med drugim očital negospodarno ravnanje pri nakupu stražarskih hišic in poudaril tudi, da bi lahko kupili cenejše in primernejše reševalne helikopterje.

Tako Kosi kot Janez Cigler Kralj, ki je predstavil stališče NSi-ja, sta poudarila tudi nezakonito imenovanje Senada Jušića za generalnega direktorja policije. "Če je sklep o imenovanju nezakonit, potem je tudi imenovanje nezakonito," je poudaril Cigler Kralj. Tudi poslanec NSi-ja je ocenil, da se varnost v državi slabša, glede ravnanja ob nedovoljenih migracijah pa je dejal, da so se Središču ob Dravi in Obrežju "hoteli kar vsiliti azilni domovi".

V opozicijskih SDS-u in NSi-ju so poudarili tudi, da se ob opozorilih o razmerah v centru za varovanje in zaščito ni ukrepalo. "V vladi ste očitno ves čas vedeli za problematiko v varnostnih službah. Kaj ste, gospod minister, v tem času počeli," je vprašal Cigler Kralj. Poudaril je tudi, da so tisti, ki bi morali varovati tožilko, ki preganja eno najhujših mafij, nezakonito spremljali njo in njeno družino. "Ne vemo, ali nam in kdo in za koga sledi, nadzoruje naše gibanje, naše družine," je dejal Cigler Kralj. V NSi-ju so po njegovih besedah skupaj z drugimi interpelacijo spisali zato, ker niso pripravljeni živeti s takim občutkom.

Izredna seja se je začela z zamudo

Zaradi tehničnih težav se je seja začela ob 14.00. Ob glasovanju o dnevnem redu se je namreč izkazalo, da glasovalne naprave ne delujejo. Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je sejo najprej prekinila za 15 minut, nato pa sporočila, da so težave resne, da tudi merjenje časa ne deluje, zato je sejo prekinila do 14. ure.