Predsednik mandatno-volilne komisije (MVK) Mitja Horvat (SMC) je po slabi minuti prekinil sejo, na kateri bi morali razpravljati o predlogih SDS-a, ki se nanašajo na kršitve v postopku imenovanja komisarskih kandidatov, in jo prestavil na prihodnji četrtek, ko bo na sporedu tudi razprava o poslanskem mandatu Janeza Janše.

Horvat je sejo prekinil brez obrazložitve, šele po seji pa je pojasnil, da je bil razlog neustrezno pripravljeno gradivo.

V SDS-u in NSi-ju so ogorčeni. Pričakovali so namreč razpravo o sumih korupcije v primeru kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. V strankah menijo, da želi koalicija zavlačevati z razpravo, tako da bi bila po zaslišanju Bratuškove v Evropskem parlamentu, čeprav tako v SDS-u kot v NSi-ju vztrajajo, da bi bilo treba vse to razčistiti pred zaslišanjem, ki bo sicer v ponedeljek.

Tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec prekinitve ni pričakoval.

Na današnjo sejo MVK-ja je bila vabljena tudi Alenka Bratušek, vendar se je opravičila, da je na dopustu. Tudi premier Miro Cerar se je opravičil.

SDS za razširitev preiskave
MVK bi moral razpravljati o predlogih SDS-a za zahtevo postopkov po 13. členu protikorupcijskega zakona. Tudi Štefanec se strinja, da ima DZ zakonsko podlago za takšno razpravo. Omenjeni člen določa, da lahko KPK uvede postopek zaradi suma korupcije ali kršitve predpisov, zahtevo za to pa lahko med drugim poda tudi DZ.

SDS zavrača očitke glede nepopolnega gradiva za sejo, s sklepi pa med drugim predlaga razširitev preiskave, ki jo KPK vodi v povezavi s kandidaturo Bratuškove.

V stranki namreč menijo, da gre pri kandidaturi Bratuškove tudi za kršitev dolžnega ravnanja v javnem sektorju javne osebe, ki se s kršitvijo lahko okoristi, o čemer govorita 1. in 4. člen zakona.

MVK bi po predlogu SDS-a predsednika komisije tudi pooblastil, da sporoči pristojnim državnim organom informacije o sumih kaznivega dejanja.

Tanko: Preložitev seje znak, da trditve SDS-a držijo
Po mnenju vodje poslanske skupine SDS-a Jožeta Tanka je preložitev seje znak, da ima njihova zahteva za sejo pomembno težo in trditve držijo, prelaganje razprave pa je nedostojno za največjo vladno stranko.

Tu se po njegovem mnenju pokaže, da je razkorak med "velikimi besedami o etiki", spoštovanju zakonitosti, ustavnosti ter med tistim, "kar Cerar in njegova politična večina v DZ-ju počneta, strahotno velik".

"Cerar noče ukrepati"
Tudi premier Cerar noče izkoristiti vseh možnosti ukrepanja, ocenjuje Tanko. Ker je očitno zaznal nepravilnosti pri kandidaturi Bratuškove, bi lahko, kot pravi Tanko, sprožil tudi postopke pred preiskovalnimi organi.

Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je prekinitev seje označil za sramoto in absurd, pričakoval je razpravo o sumih korupcije v primeru samokandidature Bratuškove. Spomnil je, da bo prihodnji četrtek za to prepozno.

Prekinitev seje se mu zdi norčevanje iz tistih, ki so se seje udeležili in se nanjo pripravili.

Kot je pojasnil Štefanec, mnenja KPK-ja, ki je poslano Bratuškovi, ne more razkriti. Sedemdnevni rok, ki ga imata Bratuškova in njen pooblaščenec za odgovor, še ni potekel.

Preden KPK predloga ne prejme od DZ-ja, pa se Štefanec ne spušča v to, ali so predlogi SDS-a utemeljeni ali ne. Prav tako ne more komentirati, ali so vidike sumov korupcije že obravnavali v sklopu preiskave KPK-ja, je dejal.

Predlog za uvedbo postopka proti Cerarju
Med sklepi za sejo je tudi predlog za uvedbo postopka zaradi kršitve integritete javnega sektorja zoper Cerarja in poslanca SMC-ja Ivana Preloga, ker nista v roku prijavila premoženjskega stanja.

Štefanec je dejal, da jima niso pogledali skozi prste. KPK je uvedel prekrškovni postopek zoper njiju, a ker sta s prijavo premoženja zamudila le nekaj dni, je obema izrekla le opomin, ne pa globe.

Nadaljevali bodo v četrtek, na dnevnem redu tudi Janša
MVK bo prihodnji četrtek nadaljeval prekinjeno sejo, na kateri bodo odločali tudi o poslanskem mandatu Janeza Janše.

Skupina pravnikov je glede Janševega mandata v strokovnem mnenju dopustila tri možnosti. Po njihovih navedbah se lahko razlog za prenehanje mandata poslanca, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, uporablja tudi v primeru pravnomočne obsodbe pred pridobitvijo mandata.

V skladu s tem pa DZ ugotovi, da je poslancu, ki je izpolnil navedene pogoje, prenehal mandat neposredno na podlagi zakona. Torej DZ o tem ne odloča. Lahko pa DZ po zakonu odloči, da poslancu ne preneha mandat, vendar je treba o tem posebej odločiti.

Izpostavili pa so še možnost mirovanja poslanskega mandata. Poslancu v tem primeru ne bi trajno prenehal poslanski mandat, ne bi pa ga mogel opravljati, dokler je v zaporu.

Predsednik MVK-ja Horvat je mnenje skupine pravnikov že posredoval poslanskim skupinam. Večina jih mnenje še preučuje in se o tem, katera izmed možnosti jim je bliže, ne želijo izrekati. V ZL-ju in ZaAB-u bodo vztrajali pri ugotovitvi o prenehanju Janševega mandata, zanje možnost mirovanja ni sprejemljiva.

Krivic razočaran nad pravnim mnenjem
Na mnenje skupine pravnikov se je odzval tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic in ga označil kot razočaranje, saj je pričakoval, da bo omenjena skupina "'neodvisnih, a od strank imenovanih pravnikov" pripravila bolj nepristranski prikaz vseh doslej izraženih strokovnih pogledov.

Po Krivičevih navedbah so zamolčali, da ima vsaj pet enako kvalificiranih pravnikov drugačno mnenje o spornem 9. členu zakona o poslancih.

Krivic tudi poudarja, da je dvom o kvalificirani strokovni javnosti ob omenjenem vprašanju znan in očiten, zato bi tu moralo obveljati ustavnopravno načelo, da se ob dvomu ustavne pravice ne sme omejiti.

Skupini tudi očita, da ni izvedla t. i. testa sorazmernosti posega v ustavno pravico.