Anomalije, ki se pojavljajo na trgu dela, je treba reševati pri vzrokih, in ne le sanirati posledice, se je o zakonu o malem delu izrekel Odbor za delo, družino in socialne zadeve v Strokovnem svetu SDS-a.
Menijo, da je malo delo le prirejena oblika nemškega sistema, ki je v praksi prinesel več škode kot koristi. Brezposelni in upokojenci imajo možnost dela prek različnih pogodbenih razmerij že zdaj, zato so neprimerno uvrščeni v prekarni sistem malega dela brez pravic, so zapisali. O malem delu se bodo volivci odločali na referendumu 10. aprila.
Vzrok: Ni delovnih mest za mlade
V odboru so prepričani, da je dolgotrajnost študija posledica stanja na trgu dela, kjer novodiplomirani enostavno nimajo na voljo delovnih mest, zato raje nadaljujejo študij. Zato malo delo po njihovi oceni študija ne bo skrajšalo, le otežilo. Vlada bi morala namesto "dragega sistema" malega dela vlagati v ustvarjanje novih delovnih mest, "hudo naivno" je tudi pričakovati, da bodo "male zaposlitve" vodile v "velike zaposlitve", meni Odbor SDS-a.
Mladi za študij potrebujejo štipendije, kar bi se po oceni Odbora lahko uredilo že z majhno spremembo obstoječe zakonodaje. Sredstva iz študentskega dela bi namreč namesto zdajšnje ureditve (ki 37,5 odstotka sredstev namenja ŠOS-u, isto ŠS-ju, za štipendije pa 25 odstotkov) z "enostavno potezo" spremenili v 80 odstotkov v korist štipendiranja.

Poleg tega sistem zahteva novo, obsežno administrativno podporo ter informacijske programe tako pri državi kot pri delodajalcih, kar bo dodatno obremenilo ter spremenilo poslovanje, so sklenili v odboru SDS-a.