Predlog namreč uvaja regulacijo cen nabav medicinskih pripomočkov in opreme s sistemom referenčnih cen. V javnih razpisih za nabavo medicinske opreme bi se tako vedno določila referenčna cena, ki bi jo oblikoval novoustanovljeni vladni urad na podlagi podatkov iz slovenskih bolnišnic in primerljivih državah EU-ja.

S tem bi po besedah Karmen Furman (SDS) preprečili dosedanjo prakso, ko se je enak material istih proizvajalcev v Sloveniji prodajal dražje kot v drugih državah EU-ja, prav tako se nabavne cene med posameznimi zavodi ne bi razlikovale. Predlog so sicer pripravili na podlagi izhodišč, ki jih je pripravila preiskovalna komisija o nabavah v zdravstvu, ki jo vodi Furman. Ta je spomnila, da je bilo vmesno poročilo komisije v DZ-ju sprejeto brez glasu proti, zato je izrazila pričakovanje, da bodo predlog podprli v vseh poslanskih skupinah.

Opozorila zakonodajnopravne službe

A za del opozicije nekatere rešitve iz koalicijskega predloga niso sprejemljive. Sklicevali so se tudi na mnenje zakonodajnopravne službe. Ta je v predlogu našla toliko pravnih pomanjkljivosti in neskladnosti z evropsko direktivo, da ga po njihovi oceni pravno ni mogoče podpreti. Med drugim je služba opozorila, da v predlogu sploh ni opredeljeno, katero blago so medicinski pripomočki in oprema, na katera se nanašajo javna naročila. Prav tako je predlog po mnenju zakonodajnopravne službe na več mestih v nasprotju z evropsko direktivo, ki ureja javna naročila in je za države članice zavezujoča.

Vsebinskih pomanjkljivosti po opozorilih zakonodajnopravne službe ne rešujejo niti dopolnila, ki jih je k predlogu vložila koalicija. Poslance LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a so bolj prepričali argumenti ZPS-ja. Zmotila jih je tudi predlagana določba, po kateri lahko naročnik, če cena ponudnika presega referenčno ceno za več kot deset odstotkov, medicinske pripomočke in medicinsko opremo nabavi po postopku s pogajanji brez predhodne objave na enotnem trgu Evropske unije. Na to je v svojem mnenju opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki poudarja, da je to najmanj transparenten postopek javnega naročanja.

V opoziciji se tako bojijo, da bo takšen predlog še dodatno odprl vrata korupcijskim tveganjem in povzročil dodatno zvišanje cen medicinske opreme in pripomočkov. "To je zakon za legaliziranje korupcije," je bil oster Miha Kordiš. Tudi po mnenju Janija Möderndorferja (LMŠ) bo predlog povzročil več javnih naročil brez predhodne objave, zato problema preplačil v zdravstvu ne bo rešil, pač pa ga bo še povečal.

Dušan Verbič (Konkretno) je po drugi strani ocenil, da predlog zavezuje naročnike, da bodo medicinsko opremo in pripomočke kupovali po najnižji ceni, saj bodo javna naročila brez predhodne objave le izjema. Tudi Furmanova je prepričan, da bodo "šle cene navzdol".

Opozicijski poslanci so na današnji seji tudi pogrešali predstavnike vlade, da bi se opredelili do zakonskega predloga. Po opozorilu Bojane Muršič (SD) vlada o predlogu ni pripravila niti mnenja. Andrej Rajh (SAB) pa je spomnil, da je komisija za nadzor javnih financ vlado pozvala k pripravi sprememb zakona o javnem naročanju, pa imajo danes na mizi poslanski zakon, čeprav nihče od predlagateljev ni strokovnjak s tega področja.

Predlog koalicija v postopek vložila junija

Predlog zakona, ki so ga v parlamentarni postopek junija lani vložili poslanci SDS-a, NSi-ja, SNS-a in takrat še SMC-ja (zdaj Konkretno), sta pred obravnavo na odboru za notranje zadeve ob Furman podrobneje predstavila še Andrej Černigoj iz NSi-ja in prvi mož SNS-a Zmago Jelinčič.

K vloženemu predlogu so pripombe oz. stališča podali tudi Zbornica ponudnikov medicinske tehnologije in storitev MedTech, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Pomisleki vseh treh institucij so podobni, in sicer, da so predlagane spremembe v nasprotju s krovno evropsko direktivo, ki ureja področje javnih naročil, moti jih tudi odsotnost metodologije izračuna oz. struktura referenčne cene. A kot je poudarila Furman, direktiva EU-ja države članice zavezuje le glede cilja, ki ga je treba doseči, pri tem pa državam prepušča, kako do njega.

Sami predlagajo, da bi bilo medicinsko opremo v dogovoru z dobavitelji mogoče nabaviti le takrat, ko določenega artikla ne bo mogoče naročiti po referenčni ceni niti z zakonsko dopustnim odstopanjem, ki bi znašalo do 10 odstotkov nad določeno referenčno ceno.

Černigoj (NSi): Če za medicinski material namenimo manj denarja, ga bo več ostalo za bolnike

Andrej Černigoj iz NSi-ja pravi, da sistem evropsko primerljivih cen pozdravljajo, saj vzpostavlja večjo preglednost med naročanjem in predvsem boljši nadzor. "Na ta način bomo zagotovili racionalno porabo sredstev iz zdravstvene blagajne. Če za medicinski material namenimo manj denarja, ga bo več ostalo za kakovostno obravnavno bolnikov brez čakalnih vrst," je dodal.

Spremembo zakona pozdravljajo tudi v SNS-u. Predsednik stranke Zmago Jelinčič je dejal, da je po nekaterih izračunih v žepe dobaviteljev v 25 letih "odkapljalo med 1,3 in 1,7 milijarde evrov". "Zakaj bi ta denar namesto za zdravje bolnikov šel za kupovanje jaht, nepremičnin na raznih otokih, potovanj po Mauritiusu, pa za avtomobile, fikuse in lepe tajnice," je dodal in poudaril, da dvomi, da bo kakšna stranka v parlamentu glasovala proti tem spremembam.

Furman je zagotovila, da so dobili podporo tako državnega sveta kot tudi stroke.

Spremembe zakona podpira tudi kardiolog Blaž Mrevlje. Ta je dejal, da je vesel, da se je stvar premaknila vsaj toliko, da imamo danes predlog zakona, "ki vsebuje prvo in glavno točko, to so referenčne cene, s katerimi poskušamo zajeziti korupcijo in, kot jaz temu pravim, tudi organiziran kriminal v zdravstvu". Da so spremembe zakona o javnem naročanju medicinske opreme nujne, so soglasni tako v koaliciji, kot v opoziciji, je zatrdila Furman.