"Skoraj šestdeset odstotkov upokojencev prejema pokojnine, ki ne dosegajo praga tveganja revščine," je ob predstavitvi predloga dejal Zvonko Černač (SDS). Foto: BoBo

Med cilji predlaganih sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi v največji opozicijski stranki navajajo zagotavljanje boljšega gmotnega in socialnega položaja slovenskih upokojencev z ukinitvijo plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence. Poslanec stranke SDS Zvonko Černač je ob tem spomnil, da je izhodiščni zakon o dolgotrajni oskrbi DZ sprejel že v preteklem sklicu v času vlade predsednika SDS-a Janeza Janše, ta pa ni predvideval uvedbe dodatnega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Zdajšnja vladna koalicija je sicer v tem mandatu predlagala zamik uveljavitve zakona in tak predlog sprememb tudi ubranila na zakonodajnem referendumu. Sistemski zakon o dolgotrajni oskrbi se je začel postopno izvajati z začetkom letošnjega leta, prva med pravicami je na vrsti pravica do oskrbovalca družinskega člana.

Sorodna novica Veljati je začel zakon o dolgotrajni oskrbi, ki prinaša nov prispevek

Černač je bil v izjavi za medije kritičen tudi do začetka izvajanja pravic, ki jih prinaša zakon in ki so po njegovih besedah začele veljati s skoraj triletnim zamikom. Po njegovih besedah pa so v SDS-u že lani opozarjali, da obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bi ga od julija prihodnje leto plačevali vsi, ni primeren pristop, ker da nista znana obseg sredstev niti število upravičencev.

Prispevek bi se lahko po mnenju SDS-a uvajal postopoma z dopolnitvami zakonodaje, če bi se izkazalo, da je ta sploh potreben. "Obremenjevati ljudi z novim davkom vnaprej ni primerno," je ob tem dodal poslanec SDS-a.

V stranki tako menijo, da je v času, ko DZ čaka obravnava proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, primeren trenutek za odpravo te napake. V SDS-u obenem vladajoči koaliciji očitajo dodatno obremenjevanje najbolj ranljive populacije, ki je bila v mandatu vlade Roberta Goloba po navedbah Černača že večkrat izrazito prikrajšana.

Hkrati je znova opozoril, da se zakon v praksi ne izvaja, kot je bilo predvideno, predlagani proračunski dokumenti za leto 2025 pa kažejo, da je vladna koalicija dodatno obremenitev ljudi uvedla izključno, ker v proračunu trošijo denar za "številne nepotrebne zadeve, kot je propadajoča stavba na Litijski, 10.000 skladiščenih računalnikov, provladni nevladniki".