To kažejo predstavljeni rezultati projekta Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi. Izzivov, kako privabiti in zadržati mlade v tej panogi, je torej še veliko.

Zaposleni v dolgotrajni oskrbi delajo vse dni v tednu: ob praznikih, ob sobotah in nedeljah. Urniki so izjemno naporni, pa tudi oskrbovancev je vedno več.

"Ne vem, koliko se kdo zaveda, da imajo oskrbovalke dnevno na hrbtu štoparico."

Tako o zaposlenih, ki nudijo pomoč na domu, predsednica sekcije za socialno oskrbo na domu Carmen Rajer. In še: "Mladi, ki pridejo, jim vse dol pade, ko slišijo, kakšen je plačni razred."

Posledice so predvidljive – odliv zaposlenih. Predsednica skupščine skupnosti socialnih zavodov Valerija Lekić Poljšak poudarja: "Kader nam odhaja v izobraževanje, šole, vrtce in trgovine. Zakaj? Ker za isto plačilo so delovni pogoji drugačni."

Iz panoge odhajajo predvsem mladi, zaposleni s krajšim delovnim časom, mlade mamice in zaposleni, ki menijo, da jih družba ne prepozna kot pomembne in jih ne ceni. Zato njihov poziv. "Mi želimo biti slišani," v njihovem imenu pove vodja raziskovalnega projekta Karmen Erjavec.

Ukrepi, ki bi zadržali mlade, so poleg višjih plač in dodatka za sobotno delo, pa tudi, kot pravi Carmen Rajer, "24-urno varstvo otrok, povejte državi, da mladim zaposlenim omogoči stanovanja".

A tudi izobraževanje, primerno delovno opremo in ustrezno mentorstvo.

Študentka zdravstvene nege Nina Jovanovič pravi: "Jaz in moji sošolci nimamo lepih izkušenj. To pomeni, da si postavljen tam in se znajdi, kakor veš in znaš."

Država skuša mlade v dolgotrajno oskrbo privabiti s štipendijami. Slovenija dijakom tretjega letnika ponuja 200 evrov. V Avstriji študentje s tega področja prejmejo več kot 1000 evrov na mesec.