V Sloveniji se po prepričanju poslanca SDS-a Marijana Pojbiča revščina povečuje, povečuje pa se tudi število prejemnikov denarne socialne pomoči. Izkazalo se je, da veljavni zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki je bil sprejet leta 2010 med vlado premierja Boruta Pahorja, ni dosegel svojih ciljev, je povedal.

Posledica zakona, ki je po oceni Pojbiča "antisocialen in antisolidaren", je bila znižanje števila prejemnikov varstvenega dodatka za 78 odstotkov. To je po njegovem mnenju alarmanten podatek, ki kaže na manj socialne države.

Ker prejemnikom pomoči obremenijo morebitno lastniško nepremičnino, se ti raje odpovedo dodatku, da ne bi bremenili še svojcev po svoji smrti. Tudi zato se je pojavila nova skupina socialno ogroženih - gre za starejše od 66 let, zlasti samske ženske, je dodala poslanka SDS-a Jelka Godec.

V SDS-u zato predlagajo, da se iz zakona črtajo določbe, ki določajo vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine za prejemnike denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Pa tudi obveznost vračanja prejete socialne pomoči iz dediščine prejemnika.

Združena levica predlog SDS-a podpira
Podporo predlaganim rešitvam so že napovedali v poslanski skupini ZL. Vodja poslanske skupine Luka Mesec pravi, da so v SDS-u očitno ugotovili podobno kot v ZL-ju - da je od reforme nekdanjega ministra Ivana Svetlika pomoč države pravzaprav oblika dolga oz. oblika kredita. Zato so tudi v ZL-ju po njegovih besedah v kratkem nameravali predlagati, da varstveni dodatek ne bi bil vračljiv.

Obenem pa je Mesec poudaril, da je čudno, da v SDS-u podobne rešitve niso predlagali leta 2012, ko so bili v vladi. Tedaj SDS po njegovi oceni ni šel v smeri ukinjanja teh določb, pač pa je z zakonom za uravnoteženje javnih financ "še dodatno zarezala v socialnovarstvene prejemke". Tokrat bodo v ZL-ju predlog SDS-a podprli.