Zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva kot na domu in zagotavlja enakopraven dostop vsem ter omogoča varno starost, je na novinarski konferenci ob vložitvi podpisov dejal namestnik vodje poslanske skupine SDS-a Zvone Černač.

Evropske institucije vrsto let ugotavljajo, da Slovenija področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejenega, je poudaril. Sprejetje tega zakona zato po njegovi oceni pomeni enega od mejnikov tudi v načrtu za okrevanje in odpornost, kar je pogoj za dostopanje do nepovratnih evropskih sredstev.

DZ je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, sprejel decembra lani, predvideval pa je postopno uveljavljanje oziroma z enoletnim zamikom. Černač je ocenil, da bi bilo prehodno obdobje dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona. Zakon določa tako izvajalce storitev, njihove upravičence, prehod iz obstoječih oblik institucionalnega varstva v nove oblike, določeni so viri financiranja, je naštel. "Vsak ima pač za naredit tisto, kar zakon določa," je dejal.

Po Černačevih besedah je zakonu nasprotovala že takratna opozicija in nekateri posamezniki. "Ni jim uspelo, občutek pa je, da želijo kljub njihovemu porazu še vedno škoditi starejšim in tistim, ki potrebujejo pomoč," je dejal. Sicer bi po njegovem mnenju vložili novelo zakona, ki vključuje njihove takratne predloge, ne pa zgolj zamik izvajanja zakona. SDS je zmotilo tudi, da je bila takšna novela vložena po nujnem postopku.

V SDS-u pričakujejo, da bodo referendumi izvedeni sočasno z volitvami

V SDS-u pričakujejo, da bo zbiranje 40.000 podpisov odrejeno v istem roku, kot za druga dva referenduma, torej med 1. septembrom in 5. oktobrom. Hkrati pričakujejo, da bodo vsi referendumi, za katere bodo zbrali zadostno število podpisov, izvedeni sočasno s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami.

To je že tretja SDS-ova pobuda za zakonodajni referendum, poleg spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi so pobudo za referendum vložili še na novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in na spremembe zakona o vladi. Na vprašanje, ali bo to modus operandi SDS-a v tem mandatu, je Černač odgovoril, da je to vprašanje za premierja Roberta Goloba in njegovo koalicijo. "Če ne bodo vlagali škodljivih zakonov in škodljivih novel zakona, potem ni nobene potrebe, da bi te škodljive posledice preprečevali na referendumih," je dejal.

DZ je novelo zakona sprejel prejšnji teden. Vlada namreč meni, da je vsebina zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi, na kar opozarjajo tudi številni deležniki, med njimi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Preložitev izvajanja zakona je bila po njihovi oceni zato nujna in neodložljiva.

Odzivi drugih strank

V NSi-ju so proti zamiku uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, kot ga predvideva koalicijska novela. Glede tega, ali bodo referendum podprli, pa se morajo v stranki še pogovoriti, so dejali za STA.

V Gibanju Svoboda si želijo, da bo čas počitnic "za SDS obdobje resnega premisleka, ali jim bo v prihodnje pomembneje delati v dobro ljudi ali le tekmovati v političnih obračunavanjih". Dodali so, da verjamejo v politično zrelost, kjer lahko tudi različno misleči sedejo za skupno mizo in skupaj poiščejo najbolje rešitve za družbo, "ki si jo delimo levi, desni, drugačni".

V SD-ju menijo, da zakon o dolgotrajni oskrbi potrebuje korenito spremembo, saj v sedanjem zakonu ni definirano financiranje in pristojnosti, predvsem pa niso jasni izvajalci in veljaven zakon v resničnosti ni izvedljiv. Zato je nov zakon oz. prestavitev začetka njegove veljavnosti samo začetek, da se v letu dni sprejme zakon, ki bo imel jasno definirane naloge, pristojnosti in predvsem financiranje in izvajanje, ki bo sprejet z usklajevanjem vseh deležnikov in največjo mogočo legitimnostjo. "Pobuda za referendum s strani največje opozicijske stranke je samo zavlačevanje postopkov," so zapisali v odzivu za STA.

Poslanec Levice Miha Kordiš meni, da SDS predvsem brani svojo "škodljivo zapuščino". "Nova koalicija je podedovala eno samo pogorišče in zakon o dolgotrajni oskrbi je ena izmed najbolj očitnih kadečih se ruševin, pri tem se pa na noben način sploh ne ozirajo, kakšne so potrebe starejših," je dejal. Meni, da je zakon, kot ga je spisal SDS, namenjen privatizaciji skrbstva starejših in njegovo financiranje obeša na proračun. "V Levici ne želimo, da se to navijanje stroškov za upokojence in njihove družine še stopnjuje in da se že tako načeto in podhranjeno skrbstvo starejših v tej državi še naprej razgrajuje in privatizira," je dejal. Zakon bodo po Kordiševih besedah spisali na novo.