Prvi sveženj so predlagali ob odhodu iz vlade jeseni 2008, drugega v prvi polovici lanskega leta, kot sami navajajo pa so se zaradi "pretežne odsotnosti iniciative in velikih zamud na vladni strani" odločili še za tretjega.

Podpisani pod zahtevo za sklic izredne seje so pojasnili, da je boj proti krizi tudi boj za delovna mesta, njihovi tokratni ukrepi pa naj bi posebej pomagali razvojno in inovativno aktivnemu delu slovenskega gospodarstva ter krepitvi malih in srednjih podjetij.

"Kriza pokazala žilavost socialno-tržnega gospodarstva"
Po njihovem mnenju je ta kriza pokazala veliko žilavost socialno-tržnega gospodarstva, prav takšen način gospodarstva pa naj bi preprečil, da bi se kriza izkazovala v večjem povečanju revščine in prikrajšanosti ljudi. Poudarjajo, da to in dejstvo, da smo dosegli dno krize, tistim, ki ne najdejo dela, ne pomaga, saj nova delovna mesta ne nastajajo.

Navajajo vrsto predlogov za pomoč slovenskemu gospodarstvu. Po njihovem mnenju imajo ključ do izhoda iz krize podjetja in podjetniki, naloga države pa je, da jih stimulira. Obenem poudarjajo, da je letošnji največji izziv obrniti smernico na trgu dela iz naraščanja v padec brezposelnosti, aktivna naloga politike pa je pomoč pri ustvarjanju novih delovnih mest.

Kljub predlogom pa v SDS-u ocenjujejo, da so ti ukrepi kratkoročne narave, dolgoročnejši pa je okvir gospodarskih in socialnih reform.