Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor bodo o predlogu novega zakona o varstvu okolja odločali prihodnji teden, potem ko je bila današnja seja prekinjena in preložena zaradi številnih amandmajev. Te so namreč poslanci vlagali še danes, tudi tik pred začetkom odbora.

Kot je okoljski minister Andrej Vizjak dejal ob prvem branju novega zakona, sta njegov temeljni cilj in ambicija dosledno varovanje okolja. V nevladnem sektorju določene rešitve, ki jih prinaša zakon, pozdravljajo, a hkrati opozarjajo na nekatere pasti.

Kam bo odšel denar iz podnebnega sklada?

V zakonu o varstvu okolja je med drugim opredeljeno, kam se lahko stekajo sredstva iz podnebnega sklada. V trenutni različici zakona se sredstva lahko uporabijo tudi za "kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov". Če poenostavimo, to pomeni, da vlada lahko dodeli podjetjem v določenih sektorjih novo subvencijo.

Andrej Gnezda, ki se je s predstavniki strank pred drugim branjem zakona pogovarjal pod okriljem mreže Plan B, opozarja, da se bodo sredstva iz podnebnega sklada lahko stekla na račune dvanajstih energetsko intenzivnih podjetij. "Gre za zelo ozek segment industrije oziroma za podjetja, ki se ukvarjajo s papirno in kovinsko industrijo, eno od podjetij pripada kemični industriji." Ta podjetja bi bila po predlogu zakona upravičena do pomoči iz podnebnega sklada, in sicer vse do leta 2030, kar bi po izračunih nevladnikov v osmih letih pomenilo skupno kar 400 milijonov evrov subvencij. Njihov izračun predvideva, da bo povprečna cena emisijskega kupona do leta 2030 75 evrov. Medtem je že konec februarja znašala več kot 90 evrov.

Predvidena pomoč podjetjem je sicer urejena na ravni Evropske unije, članice pa se lahko odločijo, ali jo bodo izkoristile ali ne. Unija je shemo oblikovala, ker naj bi emisijski kuponi dražili električno energijo iz fosilnih virov, in s tem želela podpreti največje energetske porabnike. Nevladniki pri tem opozarjajo, da se cene energije pred energetsko draginjo za industrijo niso bistveno spreminjale, hkrati je bila industrija že deležna številnih olajšav pri okoljsko-energetskih dajatvah.

Podnebni sklad, ki se financira s prihodki od emisijskih kuponov, je po črki zakona namenjen sofinanciranju ukrepov za blaženje in prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Pri subvencioniranju energetsko intenzivnih podjetij pa gre prej za obraten proces, je prepričan Gnezda. "Našo industrijo je treba razogljičiti, zato nimamo časa do 2030, da jo še naprej spodbujamo v emitiranju. Vrh vsega pa se nam zdi absurdno, da iz podnebnega sklada, ki je namenjen zmanjševanju naših emisij in prilagoditvam na podnebne spremembe, financiramo podjetja z zelo visokimi emisijami toplogrednih plinov v Sloveniji."

Presoja vplivov na okolje in meritve emisij

Sorodna novica Kaj so emisijski kuponi in zakaj se dražijo?

V mreži Plan B so predlagali tudi, da se v zakon dodajo členi, ki bi zagotovili neodvisnost in kakovost poročil presoj vplivov na okolje. Določbe na tem področju so trenutno slabo urejene, meni Gnezda. "V praksi se dogaja, da imamo slaba poročila o vplivih na okolje, ta pa so podlaga za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in soglasij."

Gnezda še opozarja, da neurejen ostaja tudi sistem meritev emisij delcev in strupenih snovi iz proizvodnje. "Danes meritve naroči in plača tovarna, ki proizvaja emisije. To pomeni, da neodvisnega nadzora ni, ljudje pa tem meritvam vse manj verjamejo, zato je treba to področje urediti."

Nekatere spremembe na področju odpadkov dobrodošle

Med najpomembnejšimi rešitvami na področju odpadkov so po poročanju STA proizvajalčeva razširjena odgovornost pri odpadkih, določbe o prenehanju statusa odpadka, učinkovitejši postopki izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, urejanje položaja odlagališč odpadkov ter nova ureditev položaja zainteresirane javnosti v okoljskih postopkih.

"ZVO-2 prinaša celovito reformo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki bo naše sisteme modernizirala. Omogočila bo zmanjšanje škode v okolju, preprečila nadaljnje kopičenje odpadkov, za proizvajalce uvedla pravičnejša obračunavanja stroškov, celokupno pa znižala stroške za našo družbo," so sporočili Ekologi brez meja. Zakon predvideva tudi, da bi na trgu ostala le še ena od šestih družb za ravnanje z odpadno embalažo, ki so bile pred leti vpletene v težave z zastajanjem odpadne embalaže na centrih za ravnanje z odpadki.

"Poenostavitev z eno organizacijo na odpadkovni tok je seveda kontroverzna, še veliko dela bo po sprejetju zakona, a se strinjamo s predlagatelji, da je to prava rešitev," je za MMC dejal Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja, ki upa, da bo na današnji obravnavi sprejet tudi kateri od amandmajev opozicije, ki so še nekoliko ambicioznejši. "Spisek želja za zakon je sicer daljši, a je v tej prenovi že tako skoraj preveč materije, zato tudi v pogovorih z ministrstvom nismo širili debate na dodatna področja," je še pojasnil Kranjc.

Medtem pa je župan občine Moravče Milan Balažic že pred prvim branjem zakona opozoril na določbo o prenehanju statusa odpadka. "Predlagani 29. člen skrajno oži primere, ko bi morala vlada Evropsko komisijo obvestiti o merilih za prenehanje statusa odpadka." Balažic opozarja, da bi se s tem členom na celo Slovenijo razširila praksa podjetja Termita iz Moravč, ki s predelanimi odpadki sanira odkopne jame. "Podjetje Termit iz nevarnih odpadkov proizvaja proizvod Tersan, ki ga na trgu ponuja kot sredstvo za utrjevanje nasipov. Ta proizvod je brez vseh meril, ki bi urejala njegovo uporabo, o njem pa Evropska komisija ni obveščena," je Balažic v začetku februarja opozoril na spletni strani Občine Moravče.

Vključen kavcijski sistem za embalažo pijač

Poslanci bodo ob strinjanju vlade v zakon v drugi obravnavi z dopolnili vnesli še kavcijski sistem za embalažo pijač, ki so ga vložili v Levici. Kot so sporočili iz opozicijske stranke, se njihova dopolnila nanašajo tudi na prenehanje statusa odpadka, izenačujejo dovoljene emisije naprav za sosežig odpadkov s sežigalnicami odpadkov, vključujejo obvezne revizije poročil neodvisnih strokovnjakv o vplivih na okolje, odpravljajo povezanosti onesnaževalcev in izvajalcev obratovalnega monitoringa in črtajo možnosti financiranja posrednih stroškov obratov v shemi za trgovanje z emisijskimi kuponi iz podnebnega sklada.

Vlada je sporočila, da soglaša s predlogi amandmajev oziroma s pripombami zakonodajne-pravne službe DZ-ja. Kot so še navedli, bo z morebitno uveljavitvijo zakona o varstvu okolja Slovenija odpravila štiri kršitve prava EU. Dve kršitvi, ki se navezujeta na direktivo o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje. Eno kršitev, ki se navezuje na direktivo o industrijskih emisijah, ter kršitev direktive o odpadkih.