"Podpiramo vladni predlog, ker nam bo omogočil več fleksibilnosti pri zaposlovanju. Izobrazba je pomembna, vendar ne nujno trgovska, saj lahko zaposleni konkretno znanje za trgovce dobijo pri nas," pravi generalni direktor Spara Slovenije Igor Mervič. Argument o znižanju kakovosti storitve zavrača: "Kupci bodo vedno šli tja, kjer je storitev boljša. Zato si bomo vedno prizadevali za najboljšo storitev, ki jo lahko zagotovijo le dobri zaposleni."

Tudi v Mercatorju si prizadevajo za deregulacijo trgovskega poklica, potrjuje pomočnica predsednika uprave Vera Aljančič Falež: "Tako bi omogočili lažje prehajanje zaposlenih, denimo z delovnega mesta trgovca na delovno mesto poslovodje." Kot pravi, si želijo prodajalcev s trgovsko žilico, ki delo trgovca opravljajo s srcem, tega pa se ne naučijo v šoli.

Kar se mladenič nauči, to mojster zna
"Prej ko se začne mlad človek učiti nekega poklica, večji mojster bo nekoč postal. Trgovinski poklic je zelo zahteven, postal bo še zahtevnejši, saj so potrošniki vse bolj ozaveščeni," pa pravi Franc Jager, direktor in solastnik podjetja Jagros, velik zagovornik ohranitve izobrazbenega pogoja. Jagrove izkušnje so takšne: "Ljudje imajo lahko tudi fakultetno izobrazbo, celo magisterij, a za učenje trgovskih znanj potrebujejo vsaj leto dni."
Mali trgovci in sindikalisti za nameravano deregulacijo trgovskega poklica obtožujejo lobije, med največjimi tveganji pa navajajo zniževanje plač zaposlenih, večanje neuke skupine delavcev in pritisk na zapiranje trgovskih šol.

Kdo bolje prodaja: trgovec ali šivilja?
"Že danes lahko trgovski poklic opravlja šivilja, ključavničar ali avtoličar. K sreči je še vedno potrebna vsaj srednja poklicna ali strokovna šola. Z nadaljnjo deregulacijo pa žal niti tega ne bo več," poudarja ravnatelj Srednje trgovske šole Ljubljana Marjan Jerič.

Za prodajalca se v Sloveniji vsako leto izšola okoli 140 dijakov. Šolniki opozarjajo, da se bo z ukinitvijo izobrazbenih pogojev razvrednotil trgovski poklic, skrbi pa jih tudi, da bi z ukinitvijo izobrazbenih pogojev ta poklic lahko opravljali celo mladoletniki po končani osnovni šoli.

Lani je bilo za trgovce 2.700 prostih delovnih mest, kar je petkrat manj kot pred začetkom krize. Na zavodu za zaposlovanje je trenutno registriranih 6.300 brezposelnih prodajalcev in poslovodij.

Prvaki v predpisovanju pogojev
Zakonski predlog je pripravilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pri tem izhajalo iz ocene o soglasju med socialnimi partnerji, "da je treba rešitve za področje izobrazbe za nekatera tipična dela v trgovini urediti v kolektivni pogodbi s podpisom kolektivne pogodbe".

Slovenija je sicer v vrhu držav EU-ja po številu reguliranih poklicev in dejavnosti - imamo jih 262, največ v zdravstvu in sociali. Več reguliranih poklicev od nas imajo le Slovaška, Poljska in Češka, najmanj jih je v baltskih državah - v Estoniji denimo 45.
Regulirani poklici so tisti, pri katerih so zahtevana izobrazbena raven in specifične kvalifikacije natančno predpisane z zakoni.

Ilinka Todorovski, Janja Koren, Televizija Slovenija