Z namenom, da bi to tragično statistiko zmanjšali, so na novogoriški obrtno-podjetniški zbornici skupaj z območnim zavodom za zdravstveno zavarovanje pripravili enoletni projekt izboljšanja varnosti na gradbiščih.

Delo v gradbeništvu je nevarno, je tvegano - verjetnost smrti pri delu je kar trikrat večja kot pri drugih poklicih, verjetnost poškodb pa dvakrat večja. Tudi zaradi varčevanja na račun varnosti, opozarja Zoran Simčič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica: "V zadnjih treh, štirih letih so se cene v gradbeništvu spustile za več kot tretjino. In kje se to nižanje najbolj pozna – zagotovo pri varnosti. Varnostni ukrepi na gradbišču pomenijo tudi desetino vseh stroškov in naročniki oziroma izvajalci največkrat tu stiskajo pas. Žal – na račun delavcev, njihove varnosti, njihovih življenj."

Inšpektorji ugotavljajo, da sta vzroka za nesreče na gradbiščih največkrat dva: neustrezno varovano delo na višini in neustrezno zavarovani izkopi. Pa ne le poškodbe, pri delu v gradbeništvu so nadpovprečno pogoste tudi hude bolezni, ki so posledica vdihovanja azbestnih vlaken, neustreznega ročnega prenašanja bremen, stika z nevarnimi snovmi in izpostavljenosti močnemu hrupu.

13 tisoč nesreč pri delu, 23 mrtvih
Samo lani je bilo v Sloveniji prijavljenih več kot 13.000 nesreč pri delu - to je podatek za vse panoge. V gradbeništvu jih je bilo 1.439. Lani je v vseh nesrečah pri delu umrlo 23 delavcev. Če primerjamo podatke zadnjih deset let, je bilo najbolj tragično leto 2008, ko je bilo kar osemintrideset žrtev, najmanj pa leta 2013, ko je zaradi nesreč na delovnem mestu umrlo enaindvajset delavcev oziroma delavk. Med vsemi gospodarskimi panogami - od gostinstva, zdravstva do rudarstva - je v gradbeništvu največ smrtnih žrtev. Lani je namreč umrlo sedem gradbenih delavcev, od tega kar trije na Goriškem.

Številni nesreč v gradbeništvu ne prijavijo
Čeprav je po statistiki le desetina vseh delovnih nesreč v gradbeništvu, pa je dejansko številka višja. Delodajalci namreč nesreč oziroma poškodovanih delavcev ne prijavljajo. Zoran Simčič z novogoriške obrtno-podjetniške zbornice: "Natančne številke nesreč, poškodovanih, celo žrtev – ne ve nihče. Predvsem kadar gre za delavce z začasnimi delovnimi dovoljenji ali za delavce, ki na naših gradbiščih delajo na črno – so razmere skrb vzbujajoče. Delodajalci jih enostavno skrivajo, ne dovolijo jim do zdravnika pri nas, jih pošljejo domov v države, od koder so jih nezakonito pripeljali na gradbišča, celo kot suženjsko delovno silo."

Povprečna bolniška odsotnost – tri mesece
V Sloveniji je bilo lani več kot 1.500 primerov bolniških odsotnosti zaradi poškodb pri delu v gradbeništvu. Povprečno trajanje bolniške odsotnosti v gradbeni panogi je 61 delovnih dni, torej skoraj tri mesece. Na Goriškem je ta številka najnižja: tam gradbeni delavci v povprečju zaradi bolezni na delovnem mestu manjkajo 38 dni, na Koroškem pa kar 95.

Če bi bilo nadzora glede varnosti na gradbiščih več, bi bilo poškodb in nesreč manj. Toda - inšpektorjev, ki bi nadzorovali gradbišča, primanjkuje. Miran Bizjak z novogoriške območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotavlja: "Mislim, da se inšpektorji odzovejo le takrat, ko dobijo neko prijavo. Sami od sebe pa le redko pridejo na ogled gradbišča." Zoran Simčič s podjetniško-obrtne zbornice, ki je tudi sam gradbinec, se strinja: "Preden jih obišče inšpektor, se določena gradbišča že zaprejo."

Siniša Lozar iz družbe Gradimpex, ki je specializirana predvsem za krovska dela, za dela na višini, opaža: "Na terenu vidim, da se največ del izvaja na črno, na hitro in brez varnostnih varovalk ob koncih tedna, kadar inšpektorjev ni na terenu. In takrat je največ nesreč."

Kazni so visoke, toda …
Za odkrite prekrškarje so kazni sicer visoke ... Gradbinec Lozar pa pravi, da mnogokrat neizterljive: "Težava je v tem, da prijavljeni oziroma oglobljeni izvajalci zamenjajo podjetje kar čez noč in se za njimi izgubi vsaka sled. Enostavno preimenujejo podjetje, zamenjajo naslov ... Ali pa dajo svoje podjetje v stečaj, ker nimajo nobenega imetja za sabo." Lani je Inšpektorat Republike Slovenije za delo izvedel devetmesečni usmerjeni nadzor gradbišč. Pregledali so 582 gradbišč in 108 delovišč. Ugotovili so kar 4.635 kršitev, leto prej na primer 3.898 kršitev. In žal je bilo lani na teh gradbiščih sedem žrtev!