Parlament po počitnicah začenja jesensko zasedanje. V marcu in aprilu, v času, ko je bila razglašena epidemija, je zasedal le na izrednih sejah, večkrat celonočnih, ves čas z zaščitnimi ukrepi, primerno varnostno razdaljo na sejah in vzorno uporabo mask. Ampak že aprila se je pojavila dilema: kaj, če okužba z novim koronavirusom pride med poslance, zaradi odrejenih karanten pa bi bil moten ali blokiran zakonodajni postopek. Omenjalo se je celo, da bi vlada ‒ pod posebnimi pogoji ‒ prenesla nase pristojnosti parlamenta. Da se to ni zgodilo, je večina poslancev podprla spremembo poslovnika, ki omogoča razpravo in glasovanje na daljavo. Kako bi oziroma bo to delovalo v praksi? Preizkus bo petkova razprava o interpelaciji zoper notranjega ministra Hojsa, v katero se bodo tako lahko vključili tudi poslanci LMŠ-ja, ki imajo odločbe o karanteni.

O tem, ali je poskrbljeno za varno razpravo in glasovanje na daljavo, s predsednikom državnega zbora Igorjem Zorčičem:

V poslovniku sta zapisali možnost oddaljene seje. Ali je za petkovo sejo vse pripravljeno? Slišati je, da tehničnih težav ne manjka.
Ponosen sem, da je državni zbor aprila sprejel spremembe poslovnika, ki ob izpolnitvi določenih pogojev kolegiju predsednika DZ-ja omogočajo, da predsedniku DZ-ja da napotek za t. i. oddaljeno sejo. Kako bo to potekalo, je aktualno vprašanje v DZ-ju, saj imamo poslance, ki so v karanteni, tudi strokovne sodelavce. Informacijska služba DZ-ja v času parlamentarnih počitnic ni počivala, temveč so naši strokovnjaki v te namene pripravili posebno orodje, čeprav to ni bilo potrebno, ker poslovniška določba omogoča zelo širok nabor orodij za oddaljeno sejo. Posebno orodje omogoča, da bo seja potekala skladno z našim informacijskim sistemom, ki določa čas razprave, možnost replike.

Kako bo potekalo glasovanje?
Eden bistvenih elementov novega instrumenta za pripravo oddaljenih sej je, da se bodo poslanci pred računalnikom počutili kot v veliki sejni dvorani DZ-ja. Lahko bodo glasovali, se prijavljali na repliko, čas pa bo sinhroniziran s časom v DZ-ju med samo sejo.

Takrat so pravniki rekli, da je dobro, da se določi možnost glasovanja na daljavo, a da je treba poskrbeti za varnost pred vdori in podobno.
Glavni nasprotniki so bili iz vrst politike, ne pravniki, saj niso vse poslanske skupine dale glasov k tej spremembi poslovnika. Nekateri so opozarjali, da bo oddaljena seja demokratični deficit, a danes vidimo, da mogoče zdaj to potrebujejo poslanci opozicije, jutri bodo mogoče to potrebovali poslanci koalicije. Vsak si bo želel sodelovati pri seji, ki bi mu sicer bila onemogočena ne za to, ker bi bil okužen, temveč ker je v karanteni. Menim, da je to varovalka, ki omogoča parlamentu, da deluje tudi v takšnih okoliščinah.

Verjetno to ne bo edina karantena v parlamentu, državni zbor jeseni čaka nekaj pomembnih tajnih kadrovskih glasovanj – od ustavnega sodnika do viceguvernerja. Kako bo s tajnim glasovanjem na daljavo?
Tajno glasovanje na daljavo ni mogoče. Možne so oddaljene seje za nujne zadeve, niti niso mogoče oddaljene redne seje ali seje delovnih teles, razen tistih, ki spadajo k sklicu seje, ki bo opravljena oddaljeno. Če poenostavim, ta instrument se bo uporabljal redko. Šlo bo za odločitev kolegija, na katerem je treba pridobiti glasove, ki predstavljajo dve tretjini poslancev. Lahko se zgodi, da se kolegij za tak sklic seje kdaj ne bo odločil.

Na vašem zadnjem kolegiju se je izpostavila tema, da vlada na poslanska vprašanja ne odgovarja dovolj hitro ali pa odgovarja zelo skopo. Ta očitek poznamo v času vseh vlad. Vi pa ste napovedali, da boste pogledali, kaj je mogoče tukaj storiti. Je mogoče natančneje določiti člene o poslanskih vprašanjih?

Ne bi si drznil napovedati sprememb poslovnika v tej smeri. To vprašanje se pojavlja že nekaj vlad, spomnimo se vlade Mira Cerarja, ko se je razvnela debata, da poslanske skupine iz opozicije na polovici mandata postavljajo več tisoč vprašanj in da vladne službe tega ne zmorejo.

Poslanska skupina SDS-a ministrom SMC-ja, še posebej pravosodnemu.
Tako. Vladne službe niso uspele odgovarjati. Ne bi delal razlike med takratno in zdajšnjo opozicijo. Poslanska vprašanja so pomemben instrument nadzora vlade. Sam nameravam izpiske, ki jih pridobivamo o seznamih vprašanj, na katere še ni odgovorjeno, vsakokrat znova na posvetu pregledati. Nato pa na tak posvet povabiti vlado ter jim predstaviti položaj.

Boste opozorili vladne predstavnike?
Dobil sem prošnjo opozicije, da posredujem pri vladi, in to sem storil.

Spreminja se zakonodaja o vardi. Sam vstop v državni zbor ste jim preprečili, v uradu predsednika republike pa niso vedeli, kako to storiti.
Pogledal sem naš hišni red in ugotovil, da moramo dati našim varnostnikom navodilo, da takšno oblačenje ni dostojno.

Za konec še o koaliciji. Kako dogajanje v DeSUS-u vpliva na koalicijo, katere član ste kot poslanec SMC-ja?
Ne opažam, da bi to kakor koli vplivalo. Gre za notranje zadeve DeSUS-a, do katerih sicer preostale članice koalicije ne morejo biti ravnodušne, a bomo kmalu videli, ali stvari delujejo tako, kot so bile dogovorjene v času sklepanja koalicijske pogodbe.