Podprlo jih je šest poslancev SDS-a in NSi-ja, proti pa je bilo 10 poslancev Svobode, SD-ja in Levice.

Ob sprejetju prvega NSi-jevega sklepa bi odbor za zdravstvo ministrstvo za zdravje pozval, da odbor pisno seznani z izhodišči novele zakona o zdravstveni dejavnosti in predstavi analizo, kako bodo te spremembe okrepile javno zdravstvo.

Z drugim sklepom, ki torej prav tako ni bil sprejet, pa so v NSi-ju predlagali, da bi odbor ministrstvo pozval k pripravi ustrezne zakonodajne rešitve, ki bi za dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih vrst vključevala vse razpoložljive zdravstvene kapacitete.

Sekretar Pintar: Razmejitev se še usklajuje

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je poudaril, da so izhodišča še v koalicijskem usklajevanju in bodo javno razgrnjena v naslednjih tednih. V NSi-ju so v zahtevi za sklic nujne seje odbora po njegovih besedah zapisali nekaj neresnic.

Kot je dejal, ne drži, da je pet kirurgov novogoriške bolnišnice dalo odpoved zaradi napovedi premierja Roberta Goloba o razmejitvi javnega in zasebnega zdravstva. Po njegovih informacijah so kirurgi odpovedi vročili še pred Golobovo izjavo.

Čeprav so izhodišča še v usklajevanju, je izpostavil nekaj poudarkov. Na ministrstvu med drugim želijo urediti področje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. To področje je kljub noveli iz leta 2017 še vedno premalo natančno, mestoma pa tudi neustrezno urejeno, je pojasnil.

Izhodišča po njegovih besedah predvidevajo, da se bodo lahko dovoljenja izdajala le vlagateljem, ki bodo zdravstveno dejavnost opravljali v svojem imenu in "za svoj račun". S tem bi se izognili trenutni praksi, ko samostojni podjetniki izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev, pogosto javnih zdravstvenih zavodov z njihovo opremo in materialom. "Gre za odnos, ki ima vse značilnosti delovnega razmerja in skladno z veljavno delovnopravno zakonodajo ni dopusten," je opozoril.

Izhodišča predvidevajo postopek podaljšanja koncesij v zdravstvu, in sicer tako, da bi se po izteku izvedel nov javni razpis, je dejal Pintar.

Skladno z izhodišči bi lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, s soglasjem direktorja opravljal zdravstvene storitve tudi zunaj matičnega zavoda, vendar le pri drugem javnem zdravstvenem zavodu ob določenih pogojih. Za tovrstno delo so po besedah državnega sekretarja predvidene tudi dodatne stimulacije.

Jevševar: Združenje podpira izhodišča

V. d. direktorice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je povedala, da združenje izhodišča podpira. Razumejo namreč, da so usmerjena v pacienta z enakomernimi izenačevanji pogoji delovanja javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev.

Doslej so bili pogoji pridobivanja prihodkov pri koncesionarjih in javnih zdravstvenih zavodih namreč enaki, drugače pa je bilo pri odhodkih, saj da je upravljanje koncesionarjev v zdravstvu bolj fleksibilno, prav tako nagrajevanje njihovih zaposlenih, je pojasnila.

Cuzak: Pozdravlja idejo o regionalizaciji

Izhodišča po besedah Gregorja Cuzaka podpirajo tudi v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Menijo pa, da bi jih bilo treba dopolniti. Pozdravljajo idejo o regionalizaciji, saj se različni konci Slovenije spopadajo z različnimi težavami. Zavzemajo se za bolj usposobljene svete zavodov in bolj samostojne direktorje, ki bi odgovarjali za čakalne vrste v zavodu, ki ga vodijo.

Ažman: Ne smemo pozabiti na medicinske sestre

Predsednica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je opozorila, da "se ves čas pogovarjamo samo o nosilcih zdravstvene dejavnosti", torej zdravnikih. Medtem pa se oddelki bolnišnic zapirajo, posteljne kapacitete krčijo, starejših občanov pa ne sprejemajo v socialnovarstvene zavode, ker manjka negovalnega kadra.

Dejala je, da ne pozna veliko medicinskih sester, ki bi ob svojem rednem delu s tudi 40 opravljenimi nadurami mesečno in brez prostih koncev tedna lahko dodatno delale še v zasebnem sektorju. Dodala je, da čakalne dobe v zdravstvu nastajajo tudi zato, ker se vzporedno vzpostavlja "še drug sistem".

Kragelj o vladnih "polomijah"

Predstavnica Mladih zdravnikov Slovenije Larisa Kragelj pa se je v predstavitvi stališča osredotočila na delo aktualne vlade na področju zdravstva in naštela 10 njenih "polomij". Med drugim je poudarila, da vlada ni izpolnila predvolilnih obljub, prav tako kljub obljubam še vedno niso urejeni delovni pogoji, ki bi zadržali kader v javnem zdravstvu.

Kritična je bila tudi do daljšanja čakalnih dob, vladanja z odloki, sprejemanja zakonov po hitrem postopku in nastavljanja kadrov iz podjetja Gen-I v svete javnih zdravstvenih zavodov.

Razprave poslancev

Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da so izhodišča za pripravo novele še v usklajevanju, sledila bo javna obravnava, kjer bo lahko zakon izboljšan s pripombami različnih deležnikov, nato pa bo sledil še parlamentarni postopek.

Glede očitkov o delu koalicije na področju zdravstva je dejala, da jih je sprva zmedel in zavedel nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki da so mu svetovali tudi posamezniki, ki so zdravstvo videli "z močnim poudarkom na privatizaciji".

Poudaril je, da si prizadevajo za ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Ta je nujna, saj javno zdravstvo zasleduje druge cilje kot zasebno. Ob tem se je vprašala, kdo bo ob krepitvi zasebnega zdravstva izvajal neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno medicinsko pomoč (NMP), v katero bi se sicer že danes morali vključevati koncesionarji. Očitala je, da v NSi-ju favorizirajo zasebno zdravstvo.

Če se kje koncesionarji ne vključujejo v NMP, jim odvzemite koncesijo, je poslanki Svobode odgovorila Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja. Ob tem je zanikala, da se NSi zavzema za zasebno zdravstvo, pač pa se zavzema za močno javno zdravstvo, je poudarila. Vprašala pa se je, ali bo javno zdravstvo ob trenutnem številu zdravnikov lahko ljudem nudilo vse storitve.

Državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Marjana Pintarja je pozvala, naj pove, ali je v državi dovolj zdravnikov, da se lahko "odpovemo" koncesionarjem in zasebnikom. Čadonič Špelič je sicer vladi očitala še, da čeprav je na oblasti že dve leti, na področju zdravstva ni prišla "niti z eno sistemsko rešitvijo".

Poslanka SDS-a Jelka Godec je izpostavila, da so nekateri poslanci na seji odbora poudarjali, da so koncesionarji v zdravstvu zaslužkarji. Dejala je, da koncesionarji opravljajo storitve znotraj mreže javnega zdravstva.

Zdravniki po njenih besedah odhajajo v koncesije zato, ker lahko tako strokovno napredujejo ter vlagajo denar v svoj razvoj in razvoj kadra. "V javnem zdravstvu pa slišimo, nimamo tega, nimamo onega," je dodala.

Poudarila je, da lahko slovenski pacient, ki v javnem zdravstvu čaka nedopustno dolgo, do storitve pride v tujini, nato pa strošek v celoti ali večinsko povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če pa gre tak pacient po zdravstveno storitev k slovenskemu zasebniku, "je pa bogataš, zasebnik pa tisti, ki daje denar v žep", je bila kritična. Opisane razlike je označila za hinavščino.

Poslanec Miha Kordiš (Levica) je spomnil, da se kriza slovenskega zdravstva poglablja in stopnjuje že več let. Ob razkrajanju javnega zdravstvenega sistema sočasno nastaja "razcvet zasebništva", kar je po njegovih besedah medsebojno povezano.

Dejal je, da so kljub večjemu številu zdravnikov in večjim finančnim vložkom v zdravstvo čakalne vrste daljše. Med razlogi je naštel, da "dvoživke" paciente preusmerjajo v zasebne ambulante, koncesije ustvarjajo dobičke, komercialne zavarovalnice pa postavljajo svoj privatiziran vzporedni zdravstveni sistem. Javno zdravstvo lahko zavarujemo in zaščitimo, če zamejimo naštete tri ključne načine privatizacije, je poudaril.

Zato vladi predlaga, da "dvoživke" prepove še pred poletjem, aktivno pristopi k omejevanju koncesij in dokončno ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Obvezni zdravstveni prispevek, ki se je uveljavil po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, namreč še vedno ni progresiven, je pojasnil. Predloge sklepov Kordiša je na glasovanju podprla le poslanka Levice Tatjana Greif, zato niso bili sprejeti.

Poslanec SD-ja na seji ni razpravljal.

Odbor zavrnil predloge sklepov SDS-a o paliativni oskrbi

Člani odbora DZ-ja za zdravstvo so na zahtevo SDS-a razpravljali tudi o sistemski ureditvi paliativne oskrbe. Poslanci koalicije in opozicije ter vabljene strokovnjakinje so se strinjali, da se paliativna oskrba ureja prepočasi, predstavniki ministrstva za zdravje pa so zatrdili, da poteka v skladu z načrtom. Sklepov SDS-a kljub temu niso potrdili.

Po mnenju SDS-a se paliativna oskrba v Sloveniji razvija prepočasi, prizadevanja za sistemsko ureditev paliativne oskrbe pa ne smejo zastati, zato so odboru predlagali, naj sprejme tri sklepe, je na seji pojasnila poslanka SDS-a Alenka Jeraj.

S prvim sklepom bi ministrstvo za zdravje pozvali, da v šestih mesecih v DZ pošlje zakon, ki bo celovito uredil paliativno oskrbo, z drugim bi ministrstvo pozvali, naj sprejme vse potrebne kadrovske in druge ukrepe, da bo delovna skupina za paliativno oskrbo nemoteno in učinkovito delovala, s tretjim pa bi ministrstvo pozvali, da v roku dveh mesecev pripravi analizo možnosti uvedbe specializacije iz paliativne oskrbe.

Odbor je vse tri sklepe zavrnil. Za je glasovalo pet poslancev SDS-a, proti pa deset poslancev Svobode, SD-ja in Levice.

Na ministrstvu za zdravje menijo, da razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji poteka v skladu z zastavljenimi cilji, je povedal Pintar. Po njegovih besedah hitrejši razvoj ovira pomanjkanje kadrov.

"Ključne ovire za nadaljnji razvoj paliativne oskrbe ne predstavlja zakonska podnormiranost, saj je dejavnost zadostno regulirana z drugimi zakoni," so prepričani na ministrstvu. Pintar je dejal še, da ministrstvo podpira pobudo, da se čim prej vzpostavi delovanje delovne skupine za paliativno oskrbo, zato so direktoratu za zdravstveno varstvo že naložili izvedbo vseh aktivnosti.