Kot je znano, je še pred nastopom funkcije dejal, da si bo prizadeval za korenite pravosodne reforme, in med drugim napovedal več odgovornosti za sodni in državnotožilski svet ter t. i. supervizorja za sodišča, kjer bo vsak državljan lahko spremljal sodne postopke.

Slavko Bobovnik ga je gostil v studiu Odmevov.

Če slovenski pravosodni sistem ni zaprt, slabo odziven in slabo nadziran, kot so včeraj zatrjevali opozicijski poslanci na seji matičnega delovnega telesa v državnem zboru, ... kakšen je potem?
Vsekakor ni optimalen. Vsekakor je še vedno preveč zaprt, vsekakor je še vedno premalo odziven. To je moje mnenje. Vendar, če pogledamo stanje pred 5 leti, pred 10 leti in danes, ne moremo biti drugače kot pošteni in priznati, da se stvari izboljšujejo. Ali se izboljšujejo dovolj hitro in optimalno? Pravim, da ne. Vsekakor pa stanje ni takšno, kot se danes, ko se je ta scena povsem radikalizirala zaradi enega politika v zaporu, predstavlja.

Preiskav je cela vrsta, a na splošno približno polovica državljanov ne zaupa sodstvu. Za primerjavo: policiji ne zaupa 20 odstotkov, medijem okoli 25 odstotkov ... tu nekje ste, kot banke. Tudi bankam ne zaupa polovica ljudi ...
... in politiki (smeh). Drži. Večkrat sem že poudaril, da je pravne države v določeni družbi toliko, kolikor je ljudje čutijo. In pravna država bo danes morala delati bolje in več, da si bo to zaupanje povrnila. Del tega nezaupanja je ... nepošten ni prava beseda, ampak jo bom uporabil, ker druge ne najdem ... morda neupravičen. Del tega nezaupanja pa je upravičen.

Ta nas zanima. Kateri del tega nezaupanja je upravičen? Kje so bile v pravosodju storjene največje napake?
Ta država se, verjamem, 20 let tranzicije, s pravosodjem ni zadosti ukvarjala. Ukvarjali smo se z ekonomijo, s približevanjem različnim evroatlantskim organizacijam, pravna država pa je bila od sprejetja Ustave na obrobju skoraj vsakokratne politike. In danes smo, kjer smo. Ampak poglejte, pred petimi leti smo se spraševali, kje so hišne preiskave zoper tajkune in tako naprej. Danes so tu. Te zadeve prihajajo na sodišče. Seveda pa bi bilo dobro, da bi se to, kar se danes dogaja v Tešu, zgodilo pred petimi leti, tako pa se bova verjetno čez nekaj let pogovarjala, kaj se dogaja na sodišču s to zadevo.

Gospod Klemenčič, primer se ponuja sam: pred petimi leti je, mislim, da gospa Tovšak v kamero dejala približno takole: "Da, dala sem donacijo gospodu Jankoviću za grad" ali nekaj podobnega. Pet let tišine, pa je gospa to povedal v kamero. Po petih letih policisti ugriznejo v ta primer. Čemu ta vakuum?
Ah, o takšnih stvareh sva midva že govorila. To sem poudarjal že kot predsednik komisije za preprečevanje korupcije. Danes sem na funkciji, kjer lahko in moram nekaj storiti. Preteklost me zanima le v manjši meri. Verjamem pa, da je mogoče z določenimi zakonodajnimi spremembami in s tem, da se vsi gradniki pravosodnega sistema usedemo, si zazremo v oči in se soočimo z resnico ..., da je mogoče od zdaj delati drugače in za nazaj ugotavljati odgovornost. Zgodovine spremeniti ne moremo in pri njej nisem sodeloval.

Želel sem le vaše pojasnilo: ni kriv sistem, krivi so ljudje?
In sistem. Sistem so ljudje.

Sistem se sprejema v parlamentu.
Tudi.

Slabo delo parlamenta torej?
Mi smo zadnja država v tem predelu Evrope, ki je dobila zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. Pred nekaj dnevi je prišlo do prve pravnomočne sodbe, s katero je bilo premoženje odvzeto. Mi vse, kar se tiče pravosodja, delamo z zamikom. Trendi so pozitivni, a je potrebno te zadeve bistveno pospešiti. Težava pa je, ker nasproti tem trendom trenutno prihaja ta radikalizacija diskusije na to temo, ki je vezana na posamezne politike in posamezne tajkune.

Dejali ste, da je potrebna pospešitev. Pred letom in pol sta vrhovno sodišče in vlada podpisala zavezo z rokom junija ali julija. Je izvršeno, kar je v njej zapisano?
Pred časom sem zaprosil za poročilo. Skoraj 70 odstotkov te zaveze je izvršene.

Zakaj ni izvršene 100 odstotkov. Podpis se je nanašal na izvršitev. Stanje je takšno, da moramo.
Se absolutno strinjam in tudi danes sem v svojem govoru napovedal, da se bom zavzel, da bomo to pot podobno zavezo podpisali ne le na vladi in sodiščih, temveč vsi gradniki pravosodnega sistema, vključno s tožilstvom in naredil bom vse, da bo ta zaveza izpolnjena 100-odstotno.

A se mi zdi, da v želji, da bi sistem naredili učinkovitejši, delamo tudi napake. Uklonilni zapor za neplačevanje glob, recimo. Je to napaka?
Se strinjam. Menim, da to je napaka. Trenutno delamo analizo, kako je s tem, predvidevam, da bomo v prvi polovici naslednjega leta naredili spremembe.

Vidite še kaj podobnega?
To je pravzaprav malenkost, čeprav se dotika mnogih stvari. V kratkem bomo na ministrstvu končali oblikovati sveženj približno sedmih zakonov, ki jih bomo že do konca novembra vložili v parlament. Nekaj je povezanih z rebalansom in pocenitvijo sodnih postopkov, precej jih je povezanih s povečanjem učinkovitosti dela sodišč, nekaj se ji tiče udejanjanja protikorupcijske zakonodaje in priporočil iz tujine za krepitev integritete in upravljanja korupcijskih tveganj. Nekaj pa se jih tiče tudi takšnih anomalij, ki jih tudi mediji pogosto upravičeno razkrivate. To je: zdravniška opravičila, izogibanje prestajanju kazni ...

To so stvari, ki jih boste uredili?
Uredil jih bom, če ne, ne bom več minister.

Sodna preiskava naj bi počasi izginila. So na drugi strani policisti ali tožilci, ki bodo to delo prevzeli, dovolj usposobljeni?
Ne, absolutno ne. In povedal sem že, da če bom preživel do konca mandata, bosta zakon in sistem za vpeljavo tovrstne novitete, ki pa bo ogromna, pripravljena. Ali bo že udejanjena, je druga stvar. To pa je zadeva, ki bo, če bo narejena čez noč, razsula sistem.

Morebiti se bo komu zdelo nenavadno, a se mi zdi dobra primerjava: 252 nerešenih denacionalizacijskih zadev imamo v tem trenutku. To so seveda najtežji primeri, glede na to, kako dolgo trajajo. Lahko so dobra ilustracija za trenutne razmere.
Da, a to je v teku že 24 let. Mislim, da je 97 odstotkov denacionalizacijskih primerov rešenih.

Na družbenih omrežjih je bilo danes zaslediti vprašanja, češ, zakaj niste na slovesnost ob dnevu pravosodja povabili predsednikov sodišč prve stopnje? Menda prvič v zgodovini.
Po pravici povedano ne vem, ker nisem pošiljal vabil. Dogodek se je zgodil na Vrhovnem sodišču. Nad to informacijo sem presenečen.

"Klemenčič, Masleša!" odmeva že 138 dni pred sodno palačo.
Vsakdo ima pravico do svobodnega zbiranja, to je legitimna pravica do izražanja mnenj, tudi pred sodno palačo. Že ob predstavitvi v državnem zboru sem povedal, da proti temu nimam nič. Vendar pa menim, da to ni odbor za varstvo človekovih pravic, ampak je odbor v funkciji enega samega politika. In dodal bi še nekaj: dvakrat sem predstavnike odbora pred kamerami in v oči povabil na pogovor na ministrstvo. Enkrat sem povabil tudi profesorja Šturma. Nihče se ni odzval.

Dejstvo pa je, da tako vztrajnega in glasnega upora v tej državi še nismo doživeli.
Žal mi je za to, ker se ta revolt ne nanaša na krepitev pravne države, ki se krši tudi v sodnih postopkih, ampak se nanaša na eno samo osebo in je po mojem mnenju popolnoma spolitiziran. A je legitimen.

Tretjina prebivalcev te države bi vam v tem trenutku ugovarjala.
Verjamem, a nisem tu, da bi zmagal v tekmovanju priljubljenosti.

Kako komentirate trenutno stanje na KPK-ju?
Razumeli boste, da se do tega zelo težko opredeljujem. Z veliko grenkobe, ker se čutim deloma soodgovornega s tem, kar smo naredili, ko smo odstopili. Povedal bom tudi, čeprav to ni v pristojnosti ministrstva za pravosodje, da smo na vladi že govorili o tem, kako bi udejanjili tiste ukrepe, ki smo jih ob odstopu predlagali. Tudi o spremembi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Za to pa potrebujemo sogovornika na drugi strani. Eno so dejstva, drugo je percepcija. Nobeno dejstvo pa trenutno ne govori v korist KPK-ju in vlada se težko v to vpleta. Gre za neodvisen državni organ. Upam, da se bodo, po domače povedano, spravili k sebi. Kakšno pa bi lahko rekel tudi tisti, ki jih je imenoval.

Iz povedanega razbiram, da je vaša ocena negativna.
Ne gre za negativno oceno. Slovenija ta organ potrebuje. A, kot rečeno. Eno so dejstva, drugo je percepcija. In oboje je na prvi pogled ta trenutek negativno. Trenutno nimamo dobrega sogovornika in celega senata, s katerim bi se lahko pogovarjali za spremembo zakonodaje in krepitev te institucije.

In prejšnja garnitura, ki je odstopila, je sokriva za stanje, ste rekli.
Rekel sem, da se pogosto sprašujem, koliko smo soodgovorni za današnje stanje v tej komisiji zato, ker smo odstopili.