Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je poudaril, da je naloga politikov kot zakonodajalcev omogočiti, da bodo v zakonih upoštevane človekove, delavske pravice, saj po njegovem mnenju trenutna zakonodaja in pravo prepogosto namesto delavcev ščitita delodajalce in sledita neoliberalnim modelom, kar škodi delavcem. "S pomočjo prava moramo zaščititi delavce, da se ne bi bili prisiljeni zatekati k uporu zoper nasilje kapitala," je pojasnil.

Ob tem je izpostavil nezaposlenost v EU-ju: "Politike bi moralo najbolj skrbeti to, da je v EU-ju triindvajset milijonov nezaposlenih, pri čemer je pet milijonov od teh mlajših od petindvajset let." Prepričan je, da bi morali politiki ustvariti boljše razmere na trgu dela, da bi bile za delavce manj negotove, da bi zmanjšali brezposelnost in bi mladi dobili delo.

"Negotove oblike dela niso vedno rezultat razmer na trgu dela, ki zahteva večjo fleksibilnost in prilagodljivost, kar pogosto govorijo politiki in delodajalci. Da so se te negotove oblike tako razrasle, gre pripisati interesu kapitala in lastnikov po znižanju stroškov," je prepričan Semolič.

"Trije obrazi delavca"
Svetovalec ZSSS-ja Goran Lukič je dodal, da imamo opraviti s "tremi obrazi delavca". Najprej z delavcem kot najemno delovno silo. Izpostavil je agencijske delavce, ki se pogosto soočajo z veriženjem pogodb in prezaposlovanjem, krajšanjem pogodb, trganjem plačila za svoje storitve in neenakim položajem v primerjavi z redno zaposlenimi delavci.

Drugi obraz delavca je po njegovih besedah "delavec kot stroj"; ti pogosto opravijo toliko nadur, da bi po mnenju ZSSS-ja lahko predstavljale možnosti novih rednih zaposlitev. Kot primer je navedel, da je bilo leta 2010 v Sloveniji opravljenih več kot enajst milijonov nadur, kar bi po njihovih izračunih pomenilo več kot 5600 novih rednih zaposlitev.

Delavec kot storitev pa je tisti, ki ga delodajalec prisili v samozaposlitev, da mu zanj ni treba plačevati prispevkov, ampak so vsi delodajalčevi dodatni stroški preneseni na delavca.