Da je obseg dolga res skrb vzbujajoč, meni tudi ekonomist Marjan Senjur. Po njegovih besedah bo ob tolikšnem naraščanju dolga ta čez nekaj let znašal že 20 milijard evrov. Če se bomo želeli znebiti dolga, bomo morali zvišati davke, in to je po njegovih besedah resnica, s katero se še nismo sprijaznili.
Država načrtuje milijardni prihranek
Po besedah generalne sekretarke na ministrstvu za finance Helene Kamnar je pojasnila, da bodo prihranek okoli milijardo evrov prihodnje leto dosegli z valorizacijo plač, da se ne bo uveljavila zadnja četrtina odprave plačnih nesorazmerij, zmanjšalo pa se bo tudi število zaposlenih v javnem sektorju za en odstotek. "Ampak potreben bo intervencijski zakon, brez katerega očitno ne bo šlo," je dejala.
Podjetnik Marjan Batagelj ji je na to odvrnil, da bo vesel, ko zakonov ne bomo ustvarjali, ampak jih ukinjali, saj gre za preveliko birokratizacijo. "Bilanca države je že vnaprej pripravljena tako, da je negativna. Preobrat bo prišel, ko bomo spremenili miselni tok in to bilanco obrnili. Povečati moramo potrošnjo in povečati investicije, in ne socialnih transferjev," je dejal.
Tudi po mnenju ekonomista Igorja Mastena so ti načrti narejeni na bolj optimističnih predpostavkah, opozoril pa je tudi na preveliko državno lastništvo gospodarstva, ki znaša okoli 40 odstotkov, medtem ko je v EU-ju to povprečje le okoli pet odstotkov.
Bankrota še ni tukaj
Kamnarjeva je izpostavila tudi, da za zdaj še ne drvimo proti bankrotu, skrb vzbujajoče pa je naraščanje državnega dolga. Ta je zdaj pri nekaj več kot 40 odstotkih BDP-ja, maaastrichtski kriterij je 60 odstotkov, zato stanje ni tako skrb vzbujajoče, pravi Kamnarjeva. V prihodnje bomo glavnico odplačevali z ohranjanjem zdajšnje ravni dolga, je pojasnila.
Na vprašanje, ali je najeti denar država prek depozitov bankam porabila za sanacijo bank, je Kamnarjeva odgovorila, da je država 3,5 milijarde evrov najela za poplačilo dolga in za odplačilo glavnice. "Do takrat, dokler vsega tega nismo odplačali, je bil denar v bankah v depozitih," je pojasnila.
Pri tem je na vprašanje, kako to, da je finančni minister Franc Križanič dejal, da lahko te depozite po potrebi potegnejo iz bančnega sistema, odgovorila, da nima podatkov, da bi bila v depozitih tako visoka vsota.
Masten je dodal, da je država res naložila v banke okoli dve milijardi evrov, da so domače banke lahko vrnile svoj dolg tujim bankam, ki pa je bil že vrnjen državi. "Država je vstopila med zasebne subjekte doma in v tujini," je pojasnil. Najboljši ni niti podatek, da je EU-ju v povprečju od začetka krize uspelo nadomestiti že okoli polovico upada BDP-ja, medtem ko je Sloveniji uspelo nadomestiti le okoli 20 odstotkov.
Češko: Izgubo je povzročil sektor, ki ga je država ščitila
Sandi Češko iz Studia Moderna pa je izpostavil, da nismo naredili transparentne reforme javnih naročil in bančnega sistema. "Ve se, kateri neproduktivni sektor gospodarstva, ki je pod zaščito države, je naredil izgubo. Banke so zavestno potisnile nove lastnike v situacijo, ko so se zavedali, da bodo lahko posojila odplačali le s prodajo deleža. Naloga bank je zdaj, kako vzdrževati te naložbe, in denarja zmanjka za perspektivne investicije," je dejal.
Obregnil se je ob naraščajoči dolg, ki je že močno presegel vrednost tistega, ko smo bili še v Jugoslaviji. "V tem času pa nismo dobili nobene nove Krke, Gorenja ali Iskre," je bil kritičen.
Slovenski dolg bo s 7,9 milijarde evrov leta 2007 poskočil na 13,7 milijarde evrov konec letošnjega leta, a v ta dolg niso všteta državna poroštva, je poročal Bojan Traven. Za obresti letno plačujemo 500 milijonov evrov, prihodnje leto bo ta znesek znašal že 600 milijonov evrov. Tudi s prodajo državnega premoženja bi iztržili okoli dva odstotka BDP-ja, kar pa ne bo dovolj.