Po decembrskem pozivu vlade preostalim trem svetnikom Agencije za energijo naj odstopijo, je vlada v četrtek stopila korak nazaj in državnemu zboru ni predlagala njihove razrešitve. Evropska komisija je namreč v dopisu ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opozorila na evropsko zakonodajo o neodvisnosti regulatorjev in izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem. Gostja Odmevov je bila državna sekretarka MOPE-ja Tina Seršen, z njo se je pogovarjala Rosvita Pesek.

Kako po vseh zapletih in pozivih k odstopu komunicirate z Agencijo za energijo?

Zelo javno.

Kaj to pomeni?

Naši pozivi so javni, transparentni. Tako slovenski javnosti kot agenciji poskušamo sporočiti, kakšen cilj zasledujemo. In to je, da mora kakršen koli omrežninski sistem, ki ga sprejmemo ali uveljavimo, predvsem upoštevati tudi širše družbene cilje in ne le neka ozka strokovna vprašanja, ki se tičejo omrežja. Upoštevati mora tudi državne energetske cilje. Treba je najti ravnovesje med njimi.

Vlada se za zdaj, verjetno pod vplivom Bruslja, ni odločila za odpoklic treh članov sveta oziroma odpoklica ni predlagala državnemu zboru, če smo natančni. Na vašem ministrstvu naj bi pripravljali argumentacijo, s katero bi obvestili evropske institucije o delu agencije. Kaj boste Agenciji za energijo očitali?

Res je, v sredo je Evropska komisija ministrstvu poslala dopis in prosila za razjasnitev okoliščin. To smo vzeli zelo resno. S tem, da vlada včeraj ni sprejela nadaljnjih korakov, menim, da smo pokazali tudi spoštovanje do Evropske komisije. V dialogu, ki smo ga z Evropsko komisijo že odprli, bomo poskušali predstaviti našo plat zgodbe.

V čem se bosta stališči agencije in ministrstva bistveno razlikovali?

Da se ne zapletam z legalističnimi argumenti … Našo argumentacijo poskušamo graditi na petih sklopih, zakaj je treba trenutni sistem prilagoditi. Eno je postopnost, drugo je prehodnost, da se torej omogoči čas za prilagoditev, tretje je sorazmernost, četrto je podpora zelenim tehnologijam in peto je transparentnost. Na teh petih točkah bomo poskušali z evropsko komisijo preveriti, ali sistem, ki ga je trenutno uveljavljen s strani našega regulatorja, res ustreza pravilom evropske zakonodaje na tem področju. Za nacionalno zakonodajo znamo namreč sami presoditi, pri evropski zakonodaji pa nam mora pomagati tudi Evropska komisija in podati jasno stališče.

Postavljata se dve vprašanji. Ali se bo politični pritisk na agencijo sprostil in se ne bo več zahteval odstop svetnikov, temveč se bodo v svet imenovali manjkajoče trije svetniki? Drugo vprašanje pa je, kako boste pred evropskimi institucijami upravičili, da ste šele zdaj odkrili vse te pomanjkljivosti? Glede na to, da se je sprememba omrežnine pripravljala skorajda tri leta in ste bili ves čas aktivno povabljeni k sodelovanju, hkrati ste vse do novembra, vključno z vašim ministrom Bojanom Kumrom, ki smo ga mimogrede nocoj vabili v studio, še hvalili ta sistem.

Zaradi jasnosti bi rada povedala, da je ministrstvo celotno lansko leto agencijo precej transparentno opozarjalo na morebitne težave. Tega nismo skrivali, naši dopisi so javno dostopni. Ves čas smo imeli res številne sestanke z agencijo, na katerih smo na vse opozarjali. Dejstvo je, da je imela agencija v rokah škarje in platno in je bila odgovorna za uveljavitev sistema. Če bi ukrepali preuranjeno, bi bili verjetno ti očitki, ki jih danes poslušamo, še hujši. Nova okoliščina, ki jo moramo danes upoštevati, so konkretne posledice oziroma končni računi za elektriko, ki so jih ljudje prejeli.

Naj odgovorim še glede svetnikov Agencije za energijo. Javni poziv za popolnitev manjkajočih mest v svetu agencije smo objavili takoj (30. decembra, op. a.). A nas zakon zavezuje, da moramo spoštovati tridesetdnevni rok za zbiranje prijav, kar bomo spoštovali. Takoj ko bo tridesetdnevni rok potekel, bomo nadaljevali postopke popolnitve oziroma izvolitve manjkajočih svetnikov. Dejstvo pa je, da morajo ljudje na javnih funkcijah, ki sprejemajo odločitve, torej vodstveni kader na javnih funkcijah, odgovarjati za svoje odločitve. Razumeti moramo vladni poziv svetnikom, naj odstopijo.

Z marcem bodo računi spet nižji. Če poenostavim, zdaj je bila na primer omrežnina 29 evrov, z marcem bo enajst in se bo torej več kot prepolovila. Hkrati Gibanje Svoboda pripravlja nov zakon, s katerim ste gotovo seznanjeni … Kaj se dogaja z napovedjo odpovedi najvišje omrežnine za januar in februar?

Poudariti moram, da poskušamo omiliti učinek, ki je nastal pri skupini odjemalcev, govorimo o 60, 70 tisoč fizičnih osebah, ki so v preteklosti investirale v zelene tehnologije in so zdaj doživeli nesorazmeren učinek tega prehoda. A to ni edina težava, ki jo vidimo. Dejstvo je, da ta učinek zelo negativno, zaviralno, odvračalno vpliva na preostalih dvaindevetdeset odstotkov ljudi, ki se še niso odločili za takšne investicije, in še tehtajo, ali pa se še odločajo. Namesto da bi videli, da ima država konsistentno politiko, ki jo zelo jasno komunicira. In to je, da je energetski prehod nujen in ga moramo zaradi podnebnih sprememb doseči. Regulatorni okvir je samo del širše energetske politike in ga mora upoštevati. To je nedvoumno zapisano tudi v evropskih direktivah. Teh devetdeset odstotkov gospodinjstev, ki danes "cinca", ali bi si kupili električni avto ali bi kupili toplotno črpalko, je zdaj doživelo odvrnitev od tega, da bi se odločili za te investicije. To moramo presekati in spet poenotiti ter uskladiti vse javne in državne instrumente, da bodo vsi usmerjeni v isto pot.

Po mojih informacijah se v državnem zboru pripravlja poslanski zakon, ki naj bi nekako ublažil dvige stroškov v najvišji tarifi.