Opozicijskim LMŠ-ju, SD-ju, Levici, SAB-u in nepovezanim poslancem, ki imajo skupaj 43 poslancev, tako ni uspelo zbrati dovolj glasov za nezaupnico ministrici. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev.

Za interpelacijo so glasovali vsi prisotni poslanci LMŠ-ja (14), SD-ja (12), Levice (8) in SAB-a (4) ter vsi štirje nepovezani poslanci. Ministrico pa so podprli v njeni stranki SMC (5), koalicijskih SDS-u (26) in NSi-ju (6), poslanec italijanske manjšine Felice Žiža in Robert Polnar iz DeSUS-a. V poslanski skupini DeSUS-a so napovedovali, da bodo končno odločitev o podpori interpelaciji sprejeli po opravljeni razpravi, a so bili nato z izjemo Polnarja na glasovanju odsotni. Odsotni so bili tudi poslanci SNS-a.

O interpelaciji zoper Simono Kustec so poslanci letos enkrat že odločali. V noči s 15. na 16. marec je za nezaupnico glasovalo 38 poslancev, proti pa 41 poslancev.

Vlagatelji interpelacije so očitke ministrici navedli v sedmih točkah, med drugim so ji očitali zanemarjanje priprav na letošnje šolsko leto, podcenjujoč odnos do strokovne in zainteresirane javnosti ter zapostavljanje področja športa.

Napovedala popravljalne ukrepe

Simona Kustec je precej razburila z izjavo, da "kritike mojega dela s strani dela leve opozicije slonijo na mehanizmih, kako žensko utišati, je ne jemati resno, jo poniževati z žaljivkami, ko oziroma če nisi na pravi strani, še posebej, ko gre za žensko v politiki".

"Do tovrstnega poniževanja, na manipulacijah in lažeh sprevrženega odnosa in diskurza imam ničelno stopnjo tolerance. Moje prihodnje delo bo enako dosedanjemu, za dobro otrok in mladih, interpelaciji in virusu navkljub," je ministrica za izobraževanje, znanost in šport med več kot 14 ur dolgo razpravo med drugim odgovorila predlagateljem interpelacije. Ministrica je tudi navedla, da od začetka dela tokratne vlade skupaj s 700 sodelavci uvajajo in izvajajo ukrepe za varno izobraževalno in raziskovalno delo ter ukvarjanje s športom.

Omenila je, da ukrepi za varovanje zdravja in življenj ljudi v političnem svetu namesto volitev nekaterim opozicijskim strukturam v nekaterih državah predstavljajo priložnost v boju za oblast. Odgovoren in iskren boj proti virus v svetu politike pa je po njenih besedah "boj, ki je usmerjen v uspešnost njegove zajezitve za jutrišnji, in ne včerajšnji dan".

"Koronaobdobje obvladujemo in ga dojemamo kot priložnost za nadaljnji razvoj in prepotrebne spremembe, ki bodo prilagojene času in potrebam generacij otrok in mladih. Politika nima česa iskati v šolah. Šola ni in ne sme biti prostor političnega boja na plečih otrok in znanja," je še poudarila.

Glede vpliva epidemije na otroke pa je med drugim napovedala popravljalne ukrepe, ki jih bodo oblikovali po analizah, ki so v pripravi.

Vatovec: Ministrica ni izpolnila pričakovanj

Poslanec Levice Matej T. Vatovec je v uvodu pred razpravo poudaril, da ministrico interpelirajo, ker ni izpolnila pričakovanj deležnikov v šolstvu, predvsem v času epidemije. To področje se zanemarja, ministrica pa se jasno in glasno ne zavzame za svoj resor, je poudaril.

Glavni očitki ministrici so po besedah Vatovca trije. Očitajo ji zanemarjanje ustreznih priprav na začetek šolskega leta, tako lanskega kot letošnjega. Spomnil je na odzive ravnateljev, učiteljev in staršev, ki "so bili nekaj tednov pred začetkom šolskega leta v popolni temi o tem, kako se bo izvajal pouk".

Očitajo ji podcenjujoč in izključujoč odnos vseh deležnikov na področju izobraževanja, znanosti in športa, med drugim vsakršno odsotnost pripravljenosti in sposobnosti poslušati učitelje in ravnatelje: "To kaže, da gre za popolno ignoranco poslušanja ljudi, ki morajo izvajati šolski proces."

Kot tretji glavni očitek ministrici pa je izpostavil odsotnost konkretnih ukrepov za odpravo posledic epidemije, prav tako odsotnost raziskav in analiz, kaj bi bilo treba narediti. "Za nami je že leto in pol epidemije, do danes pa ministrstvo ni bilo sposobno narediti ustreznih analiz," je poudaril.

Ministrici je očital zmedo, ki je v šolstvu nastala s sprejemanjem ukrepov. Za ukrepe je sicer odgovorna vlada, a hkrati tudi minister, če si ne upa stopiti v bran svojemu resorju, je dejal.

Breznik: Zame in za večino predstavljate Marijo Terezijo 21. stoletja

V koalicijskih poslanskih skupinah so pričakovano napovedali, da interpelacije ne bodo podprli. Tomaž Lisec (SDS) je ocenil, da je interpelacija smešna, v nekaterih delih tudi patetična. Prepričan je, da gre v njej za politične in osebne sodbe ter "eklatantne laži". Mojca Škrinjar (SDS) je glede očitkov, da je ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Kustec v epidemiji sprejemalo slabe ukrepe, ocenila, da so bili ukrepi ustrezni. Šole so sicer del pouka izvajale na daljavo, a je bila dolžina zaprtja šol primerljiva s povprečjem v Evropi. Ministrstvo je po njenih besedah pripravilo več modelov pouka, ki jih lahko izvajajo glede na epidemiološki položaj, o tem, kateri se bo izvajal, pa so bile šole obveščene takoj, ko je bilo mogoče.

Franc Breznik (SDS) je poudaril, da je ministrica zaradi predsedovanja Slovenije Evropski uniji razpeta med Brusljem in reševanjem covidne krize. "Zame in za večino predstavljate, lahko bi rekel, Marijo Terezijo 21. stoletja, kar se tiče investicij v slovenske šole, v slovenske vrtce in slovenski šport," je dejal.

Tudi po mnenju Mojce Žnidarič (SMC) je ministrica svoje delo opravila dobro, odgovorno in vestno, poleg ukrepov za spopad z epidemijo pa je pripravila še vrsto drugih ukrepov, zakonov in podzakonskih aktov, ki sodijo v redni program dela ministrstva, pa tudi take, ki bi morali biti sprejeti že zdavnaj. Kritična je bila do samega besedila interpelacije: "Skozi celotno besedilo je mogoče zaznati slog, ki se ga uporablja za osebno diskreditacijo posameznikov in drugače mislečih. Kaže na željo po drugačnem vodenju ministrstva predvsem tistih, ki so to priložnost imeli še nedolgo nazaj."

Po mnenju Monike Gregorčič (SMC) je žalosten dan za slovensko prosveto. Opozorila je, da je interpelacija dokaz obupa opozicije, ki želi zrušiti vlado, da uporabljajo tudi epidemijo v politične namene in da ministrica dela odlično.

Iva Dimic (NSi) je poudarila, da je v času epidemije ministrstvo za izobraževanje, poleg ministrstva za delo in ministrstva za zdravje, eno najbolj obremenjenih. Kljub temu se je po njenem mnenju dobro odzivalo na izzive. Posebej je pohvalila proaktivno vlogo ministrstva pri sprejemanju epidemioloških ukrepov, zaradi česar kljub težkim razmeram v epidemiji nikoli ni bilo prekinitve šolanja.

Tudi Jožef Horvat (NSi) je stopil v bran ministrici. "Moj poklon, cenimo vaše delo, zato vas podpiramo," je dejal. Po njegovih besedah je prevzela ministrski resor v najtežjih časih, s prikazom podatkov pa da je dala "šah mat" nasprotnikom. Interpelacijo je označil za "krik" iz obupa, saj vedo, da v DZ-ju ne bodo dobili 46 glasov, je dodal.

Šiško interpelacijo označil za neumnost

Dušan Šiško (SNS) je očitke v interpelaciji označil kot "neumnosti". Vprašal se je, čemu bi bila ministrica odgovorna za dajanje navodil šolam, če pa ima za to podrejene, ki so na ministrstvu že veliko dlje. Razlog za večino očitkov po njegovem mnenju sicer izvira še iz vladavin prejšnjih ministrov. "Nerealno je pričakovati, da bo ministrica, ki se je morala spopasti z epidemijo, reševala že leta nerešene težave," je dodal.

Del opozicije vztrajal pri očitkih

Drugače pa so menili v poslanskih skupinah LMŠ-ja, SD-ja, Levice, SAB-a in NeP-a, kjer so vztrajali pri očitkih iz interpelacije. Ministrica je imela po besedah poslanca LMŠ-ja Aljaža Kovačiča eno samo nalogo, in sicer da vzgojno-izobraževalne ustanove pripravi na izobraževanje v času epidemije covida-19 ter da uskladi vse ukrepe s tistimi, ki bi jih morala po svoji dolžnosti zastopati. Tako pa Kustec po njegovih besedah ni na strani otrok, dijakov in študentov ter učiteljev in ravnateljev, ki so se "zaradi nepremišljenih in nejasnih odlokov znašli v kaosu in primežu jeznih staršev". Kot je dodal, je v ključnih trenutkih, ko jo šolski sistem najbolj potrebuje, odsotna in neodzivna. Poleg tega ne upošteva stroke, epidemiologov, učiteljev in psihologov.

Da ministrica nima svoje besede niti vizije, kako voditi ta resor, je prepričana Lidija Divjak Mirnik (LMŠ). Očitala ji je, da je najslabša ministrica, da je danes pokazala še oholost, napihnjenost, sprenevedanje ter igrala žrtev in zlorabila ženske. Njeno delo v odsotnosti opravljajo državni sekretarji, tudi tisti v kabinetu predsednika vlade, je dejala. Ministrico je pozvala, naj odstopi in ohrani vsaj nekaj osebnega dostojanstva.

Tudi v SD-ju ministrici očitajo, da je tako objektivno kot subjektivno odgovorna za "neodgovorno in nesprejemljivo ravnanje z našimi otroki", je dejala Meira Hot. Po njenem mnenju so v času ministričinega mandata zapostavljena prav vsa področja izobraževanja, poleg tega pa ministrica daje občutek, da je ministrstvo le podaljšana roka kabineta predsednika vlade. Spomnila je, da so v opoziciji interpelacijo pripravili že pred več kot dvema mesecema, od takrat pa se je po njenem mnenju zvrstilo že ogromno ministričinih napak.

Marko Koprivc (SD) je ministrici povedal, da v odzivu na interpelacijo od nje niso dobili niti enega samega odgovora. "Govorili ste o splošnih stvareh, sicer pomembnih glede zdravstvene situacije, a bi pričakoval, da bi to govoril minister za zdravje ali pa mogoče direktor NIJZ-ja. V drugem delu ste pobrali po direktoratih področja, kaj se je naredilo v zadnjem letu na ministrstvu," je dejal. Očital ji je, da je šolo od samega začetka epidemije covida-19 puščala ob strani in da smo imeli eno izmed najdaljših zaprtij šol v Evropi. Šole bi se morale zapirati zadnje in odpirati prve, je poudaril. Med drugim je opozoril na sum koruptivnega ravnanja zaradi razpisa za podelitev koncesij visokošolskim študijskim programom. Prepričan je, da si s tem razpisom ministrica kupuje podporo pri največji vladni stranki in tako rešuje svojo karierno prihodnost.

Poslanec Levice Željko Cigler pa je dodal, da so bili v času epidemije ukrepi, povezani s šolskim prostorom, "nekonsistentni, spreminjajoči se tako rekoč iz dneva v dan, nenadni, pravno vprašljivi, predvsem pa neusklajeni s šolniki in pedagoško stroko". Navedbe ministrice o uspešnosti organizacije pouka v obdobju epidemije po njegovih besedah nimajo nikakršnih strokovnih ali analitičnih podlag. Cigler je Kustec še očital, da zmanjšuje pomen dejanskih negativnih učinkov dolgega zaprtja šol in ne priznava resnih posledic, ki jih je imela epidemija na šolski sistem.

Nataša Sukič (Levica) je med drugim opozorila, da je ministrica z ukrepi slepo sledila vladnim ukrepom, ki so bili mnogokrat za izobraževalni sistem vprašljivi oziroma nepremišljeni, saj so prizadeli otroke. Sredi največje krize pa je dopuščala politizacijo šolskega prostora prek zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s poseganjem v Pedagoški inštitut itd. Meni, da bi morala odstopiti tudi zaradi katastrofalnega vodenja v času epidemije.

Za poslance SAB-a pa je med očitki iz interpelacije najbolj ključna točka neobčutljivost in neodgovornost ministrice za duševno zdravje otrok in mladostnikov. "Posledice morebitnega nepravilnega ukrepanja so lahko enormne in zelo dolgosežne," je opozorila Maša Kociper. Predlagatelji interpelacije menijo, da Kustec svoji funkciji ni dorasla, pač pa je "s svojo neaktivnostjo, neprimernim in zapoznelim odzivanjem ter nejasnim in pogosto nasprotujočim si informiranjem povzročila škodo tako učečim kot tudi njihovim staršem, družinam in družbi kot celoti", je še dejala Kociper.

Interpelacijo so podprli tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Janja Sluga je kot nekdanja strankarska kolegica Kustečeve izrazila prepričanje, da je glede na njen način razmišljanja, kot ga poznajo, molčala tudi takrat, ko se sama ni strinjala z vladnimi odločitvami. Sluga ne pričakuje, da bo Kustec to tudi priznala, ji je pa predlagala, naj odstopi še pred glasovanjem, da "ohrani vsaj nekaj osebnega dostojanstva". Branislav Rajić (NeP) je ob tem poudaril, da politika nima česa iskati v šoli ter da ministrica ni dovolj odločno odigrala svoje vloge in ubranila šolstva.

Da bi morala ministrica Kustec nositi del odgovornosti, menijo tudi v DeSUS-u, čeprav je po besedah Ivana Hršaka marsikatera obtožba iz interpelacije "zunaj njenega nadzora ali vpliva". Po njegovem mnenju Kustec tudi tokrat ni storila vsega, kar bi lahko, da bi pouk v šolah lahko stekel kar se da normalno. "Želimo slišati konkretne odgovore na očitke v interpelaciji in tudi načrte ministrstva, ki jih bodo bodoči šolski ministri morali upoštevati, če se bodo še kdaj srečali s podobno situacijo," je med razpravo pojasnil Hršak.