Sodišče ji je prisodilo 11.773 evrov bruto odpravnine, država pa bo morala poravnati še 1.460 evrov sodnih stroškov, pišeta spletna portala Siol in Finance.si. Dimičevo smo klicali za komentar, a se ni oglasila. Za komentar smo prosili tudi predsednika republike Boruta Pahorja ter mu zastavili še dve dodatni vprašanji:
- zakaj ji odpravnina ni bila plačana že ob prekinitvi delovnega razmerja, če je imela takšno klavzulo v pogodbi, in s tem državi naredili še za dobrih 1.500 evrov stroškov?
- zakaj je bila z gospo Dimic sploh sklenjena takšna pogodba, s katero je bila upravičena do odpravnine, ne glede na razloge prekinitve delovnega razmerja?
"Sodišče je sprejelo drugačno odločitev, kakor je to vprašanje takrat na podlagi pridobljenega pravnega mnenja presojal kabinet predsednika vlade. Toda, kot v vseh drugih odločitvah sodišč, je treba te sprejeti in spoštovati, ne glede na to ali se z njimi strinjamo ali ne," so nam v kabinetu zapisali v odgovoru. Po telefonu so nam še pojasnili, da je šlo za standardno pogodbo o zaposlitvi, zato takrat ni bilo pomislekov o njenem podpisu.

V dvorano z že pripravljeno sodbo
Po pisanju omenjenih portalov je Dimičeva v tožbi od države oz. kabineta predsednika vlade zahtevala 12.000 evrov odpravnine. Sodnica Aleksandra Hočevar Vinski - sodbo je imela že pripravljeno, zato je bila celotna obravnava dolga le 10 minut - ji je pritrdila, saj po njenih besedah zakon jasno določa, da gre za posebno pravico do odpravnine. Dimičeva je sicer imela že v pogodbi pravico do treh mesečnih neto plač odpravnine (6.600 evrov) ne glede na razloge njene prekinitve, podpisal pa jo je Pahor.
Pritožbe njen odvetnik Jožef Klavdij Novak iz Odvetniške pisarne Čeferin zato ne pričakuje. Je pa pojasnil, da je Dimičevo že leta 2010 klical zaposleni v kabinetu premierja in jo vprašal, ali bo izkoristila pravico do odpravnine.
Tudi pod drobnogledom organov pregona
Dimičeva je z mesta vodje kabineta odstopila leta 2010, potem ko so na dan prišle informacije, da so njeno hišo v Murglah obnavljali delavci Vegrada, in to kar z materialom podjetja, ki so ga pripeljali z enega izmed gradbišč.
Dimičeva je bila pod močnim pritiskom javnosti tudi zaradi 350.000 evrov visokega posojila, ki ga je pod izredno ugodnimi pogoji dobila pri NLB-ju. Primer sta preiskovala tudi KPK in Nacionalni preiskovalni urad. Nekaj mesecev po odstopu je vložila tožbo proti državi, v kateri je zahtevala tri neto osnovne plače ali okoli 6.600 evrov odpravnine.